spregovárjati (-am) | spregovoríti (-ím) imperf., perf.
1.  cominciare a parlare; sciogliere la lingua; parlare:
 otrok zgodaj spregovori il bambino comincia a parlare presto
 več let sta bila sprta, zdaj pa sta spet spregovorila erano in lite da parecchi anni, adesso si parlano nuovamente
2.  parlare, dire:
 z njim ni spregovoril niti besedice con lui non aprì bocca
 spregovoriti svojo besedo dire la propria, esprimere la propria decisione
 treba bo spregovoriti z očetom bisognerà parlare con il padre
3.  ekst. parlare, discutere, trattare:
 na srečanju so spregovorili tudi o mednacionalnih odnosih al convegno si è parlato anche dei rapporti interetnici
4.  pren. parlare; trapelare:
 iz njega je spregovorila maščevalnost dalle sue parole trapelava il desiderio di vendetta
 molči, drugače bo spregovorila palica zitto, se no le prendi!
 spregovorile so puške cominciò la lotta armata
 Zadetki iskanja
-  sréčati (-am) | srečávati (-am)
 A) perf., imperf.
 1. incontrare qcn., incrociare qcn.; imbattersi in qcn.:
 srečati koga na ulici, pred hišo incontrare qcn. per strada, davanti alla casa
 2. incontrare, trovare:
 te posebnosti srečamo tudi pri drugih vretenčarjih particolarità che troviamo anche presso altri vertebrati
 pog. šalj. srečati Abrahama compiere cinquant'anni
 končno ga je srečala pamet finalmente ha messo la testa a posto
 B) sréčati se (-am se) | srečávati se (-am se) perf., imperf. refl.
 1. incontrarsi (tudi šport. ); imbattersi:
 državnika sta se tokrat prvič srečala è stato il primo incontro dei due uomini di stato
 srečali sta se košarkarski moštvi dveh dežel si sono incontrate le rappresentanze di pallacanestro dei due paesi
 2. imparare a conoscere:
 srečati se z grško dramatiko imparare a conoscere il teatro greco
 3. ekst. affrontare, fronteggiare:
 srečati se z ovirami, s težavami affrontare ostacoli, difficoltà
 pren. še se bova srečala ci rivedremo (e me la pagherai)
 pogleda sta se srečala si guardarono
 sovražni patrulji sta se srečali na prelazu al passo si sono scontrate due pattuglie nemiche
-  staréti (-ím) imperf.
 1. invecchiare:
 hitro, počasi stareti invecchiare rapidamente, lentamente
 2. (zastarevati) invecchiare; cadere in disuso; decadere, scadere:
 z današnjim bliskovitim napredkom tudi tehnično znanje naglo stari col fulmineo progresso oggidì invecchiano rapidamente anche le conoscenze tecniche
-  stróka (-e) f
 1. diciplina; professione, mestiere:
 humanistične stroke discipline umanistiche
 čevljarska, kovaška stroka mestiere di calzolaio, di fabbro
 po stroki je klasični filolog è laureato in filologia classica
 biti pravi mojster v stroki, biti od stroke conoscere il proprio mestiere
 2. (strokovnjaki) tecnici; esperti; ekst. addetti ai lavori:
 svoje bi morala reči tudi stroka (al riguardo) dovrebbero esprimersi, dire la loro anche i tecnici
 pravna stroka opozarja ... i giuristi fanno presente, rilevano
 pediatrična stroka pravi i pediatri ritengono che
-  štéti (štéjem)
 A) imperf.
 1. contare; calcolare:
 šteti do deset contare fino a dieci
 šteti na prste contare sulle dita
 šteti denar contare i soldi
 2. essere di, fare, avere:
 njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
 mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti
 3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
 pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto
 4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
 kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
 k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
 šteti za considerare, ritenere
 tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
 abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
 predpis več ne šteje la norma non è più valida
 šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
 pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
 šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
 šteti dvajset let avere vent'anni
 šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
 šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
 drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
 pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo
 B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio
 C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
 šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
 šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
 v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
 šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati
-  takó
 A) adv.
 1. così; tanto:
 poglej, tako se obrni guarda, voltati così
 delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
 bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
 ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
 tako mlada je in lepa è così giovane e bella
 2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
 našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
 kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così
 3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
 ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
 ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...
 4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
 že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più
 5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
 bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
 tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina
 6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
 ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero
 7. tako imenovan cosiddetto:
 ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco
 8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
 prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera
 9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
 porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo
 10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
 to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
 kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)
 11. (izraža ustreznost povedanega) così:
 pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
 če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
 (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta
 12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
 jokala je kar tako piangeva così
 knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis
 13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così
 14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
 te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
 njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
 mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
 srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro
 15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
 Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta
 16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
 torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
 tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!
 B) takó konj.
 1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
 s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
 tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo
 2. tako kot, tako kakor (così) come:
 držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
 jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine
 3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
 delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%
 4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
 ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse
 5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
 če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
 iron. tako ne bo šlo così non va
 ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
 tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
 to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
 ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
 če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
 denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
 to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
 pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
 zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
 pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
 pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
 pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
 PREGOVORI:
 kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
 kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
 kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
-  tèmveč konj. (v adverzativnem priredju)
 1. ma, bensì, anzi:
 novica je ni pomirila, temveč še bolj vznemirila la notizia non la calmò, anzi la turbò ancora di più
 2. ne samo ... temveč tudi, ne le ... temveč tudi non solo... ma anche:
 sodelovanje s sosedi ni samo koristno, temveč tudi nujno la collaborazioe coi vicini non solo è utile ma anche necessaria
-  težkó adv.
 1. con difficoltà:
 kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
 težko se odločiti decidersi con difficoltà
 težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
 bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà
 2. difficilmente, difficile da:
 težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
 težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti
 3. (v povedni rabi) difficile, duro:
 težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
 po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura
 4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
 biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
 težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
 težko mi je za brati i fratelli mi mancano
 5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
 težko bolan gravemente ammalato
 težko udariti colpire forte
 težko določljiv imprecisato
 težko dostopen impervio
 pren. težko garati fare il bufalo
 težko izgovorljiv impronunciabile
 težko razumljiv astruso, buio
 težko rešljiv problematico
-  uglašênost (-i) f accordatura; assonanza, intonazione:
 elektr. uglašenost na valovno dolžino sintonia (tudi ekst. )
-  včásih adv.
 1. talvolta, talora:
 ob večerih so plesali, včasih so se tudi stepli la sera si ballava e talvolta si finiva anche con una bella zuffa
 2. una volta, un tempo:
 včasih je tu stala hiša una volta qui c'era una casa
 včasih je luštno b'lo, zdaj pa ni več tako ... una volta era bello, ora non più...
-  védeti (vém) imperf.
 1. conoscere, sapere:
 vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
 ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi
 2. (z nedoločnikom) sapere:
 ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire
 3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
 ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago
 4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
 odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
 knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
 imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
 iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove
 5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
 mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo
 6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
 tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
 veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
 nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
 bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
 pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
 pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
 imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
 dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
 ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
 kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
 napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
 vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
 čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
 ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
 pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
 ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
 pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
 pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
 obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
 ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
 pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
 stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
 drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
 PREGOVORI:
 več glav več ve uno solo non può saper tutto
-  veljáti (-ám) imperf.
 1. essere in vigore; datare:
 predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno
 2. essere valido, valere:
 vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno
 3. costare:
 koliko velja? quanto costa?
 naj velja, kar hoče! costi quel che costi!
 4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
 velja samo dokaz conta soltanto la prova
 5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
 povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
 vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado
 6. veljati za essere considerato, passare per:
 ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
 veljati za poštenega človeka passare per galantuomo
 7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
 opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
 vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento
 8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
 to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
 velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
 korajža velja! coraggio!, forza!
 neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
 se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo
-  vôjska (-e) f
 1. voj. esercito, forze armate; truppa, truppe; milizia:
 biti v službi v vojski servire nell'esercito
 stopiti v vojsko arruolarsi (nell'esercito)
 najemniška vojska milizie mercenarie
 2. star. guerra:
 pred vojsko prima della guerra
 med vojsko durante la guerra
 3. pog. servizio militare, leva
 4. pren. (množica) massa, subisso, valanga; codazzo:
 vojska občudovalcev un codazzo di ammiratori
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. imeti vojsko litigare, bisticciare
 voj. služiti vojsko andare soldato, fare il servizio di leva
 hist. črna vojska milizia territoriale
 rod vojske armata, arma
 kopenska vojska armata di terra
 okupacijska vojska esercito di occupazione
 redna vojska esercito regolare
 zavezniška, sovražnikova vojska le truppe alleate, nemiche
 stalna vojska esercito stanziale
 PREGOVORI:
 kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non c'è, non ne toglie neanche la piena
-  vrh prep.
 1. sopra:
 vrh hriba sopra il monte
 nositi vrh obleke plašč portare il cappotto sopra l'abito
 do vrh glave sem jih sit ne ho fin sopra i capelli
 2. oltre a:
 ker je vozil pijan, so mu vrh drugega vzeli vozniško dovoljenje per aver guidato in stato di ubriachezza fu privato, oltre al resto, anche della patente di guida
 3. (v vezniški rabi) inoltre, anche, per di più:
 bila je lepa, vrh tega pa tudi pametna era bella e per di più intelligente
 pisar. vrh tega arroge, arrogi
-  vŕsta (-e) f
 1. fila; riga:
 sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
 postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
 vrsta za vstopnice fila per i biglietti
 2. riga:
 natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina
 3. (večja množina) serie:
 vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche
 4. fila, rango:
 stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
 strniti vrste serrare le file
 5. specie, tipo:
 navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
 nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
 on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
 izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie
 6. (celote rastlin in živali) specie:
 spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
 iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
 rod in vrsta genere e specie
 endemna vrsta specie endemica
 7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
 ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
 pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
 nesreče so na vrsti (se vrstijo)
 vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno
 8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
 blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
 prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
 mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine
 9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
 knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti
 10. agr. (red) fila
 11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta
 12. muz., mat. serie
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
 klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
 pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
 postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
 pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
 nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
 divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
 obrt. vrsta petelj fila di maglie
 šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
 lingv. besedna vrsta parte del discorso
 glagolska vrsta coniugazione
 lit. književna vrsta genere letterario
 geogr. gorska vrsta catena di montagne
 šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
 strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
 anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
 obl. vrsta gumbov bottoniera
 vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
 film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
 šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento
-  vzéti (vzámem)
 A) perf.
 1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
 vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
 vzeti dopust prendere le ferie
 kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
 če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
 vzeti posojilo prendere un prestito
 vzeti plačo ritirare lo stipendio
 vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
 vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
 vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.
 2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
 vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
 narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
 vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!
 3. assumere, accogliere, accettare:
 vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
 vzeti (v šolo)
 samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti
 4.
 vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
 vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
 vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
 vzeti v obravnavo mettere a discussione
 vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)
 5.
 vzeti za botra prendere come padrino
 vzeti za družabnika prendere come socio
 vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
 vzeti vdovo sposare una vedova
 vzeti v zakon sposare
 6. prendere, togliere:
 vzeti iz žepa prendere dalla tasca
 vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
 vzeti iz prodaje cessare di vendere
 vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo
 7. prendere, attingere, trovare:
 vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
 le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale
 8. farm. prendere (una medicina)
 9. (pokazati določen odnos) prendere:
 vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
 vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
 vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono
 10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
 vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
 vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia
 11.
 vzeti zalet prendere la rincorsa
 star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da
 12.
 vzeti nase assumersi:
 vzeti nase krivdo assumersi la colpa
 vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità
 13. pren.
 vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
 vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
 vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
 vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
 vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
 ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
 pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
 vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
 tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
 vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
 Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
 vzeti dih, sapo mozzare il respiro
 vzeti komu glavo decapitare qcn.
 pog. vzeti konec morire, suicidarsi
 pog. vzeti mero prendere le misure
 vzeti oči, vid togliere la vista
 pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
 evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
 pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
 trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
 pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
 vzeti v obzir prendere in considerazione
 pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
 pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
 vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
 vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
 pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
 pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
 pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
 pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
 ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
 pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
 pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
 vzeti na posodo prendere in prestito
 Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
 ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
 vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
 igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
 med. vzeti bris eseguire uno striscio
 šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
 vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
 vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
 gosp. vzeti iz modela sformare
 vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
 vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
 vzeti ugled screditare
 vzeti v najem affittare
 PREGOVORI:
 kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
 B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
 od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
 pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
 pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)
 C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
 popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
 vzeti si pravico riservarsi il diritto
-  vzhájati (-am) | vzíti (vzídem) imperf., perf.
 1. sorgere:
 luna, sonce vzhaja la luna, il sole sorge
 2. knjiž. (dvigati, dvigniti se; priti, prihajati) levarsi; nascere:
 na filmskem nebu je vzšla nova zvezda nel firmamento cinematografico è nata una nuova stella
 končno je vzšlo sonce tudi za nas finalmente anche per noi risplende il sole
 3. lievitare; tr. far lievitare:
 testo vzhaja la pasta lievita
 pitati gos, da kar vzhaja ingrassare l'oca rapidamente
-  zamálo adv.
 1. (v predik. rabi) biti zamalo, zdeti se zamalo sentirsi offeso, aversene a male; essere intollerabile per qcn.:
 tudi tebi bi se zdelo zamalo, če bi te obrekovali anche tu te ne avresti a male, se si sparlasse di te
 2. star. (skoraj) a momenti, per poco, quasi:
 zamalo me je postalo strah quasi quasi avevo paura
-  zgodíti se (-ím se) perf. refl. avvenire, accadere, succedere, capitare:
 zgodila se je nesreča è avvenuta una disgrazia
 impers. zgodilo se je nekaj nenavadnega è successo qualcosa di insolito
 se pač zgodi sono cose che succedono
 šalj. to se zgodi tudi v najboljših družinah capita anche nelle migliori famiglie
 se bo zgodilo, je odgovoril sarà fatto, rispose
 bibl. zgodi se tvoja volja sia fatta la tua volontà (tudi ekst. )
-  zgòlj
 A) adj. inv. puro, semplice:
 zgolj naključje puro caso
 B) zgòlj adv.
 1. (samo) solo, solamente, soltanto:
 slišati zgolj tujo govorico sentire solo parlate straniere
 2. (v vezniški rabi) ne zgolj ... ampak tudi non solo ... ma anche:
 ne gre zgolj za denar, ampak tudi za nujo non si tratta soltanto di soldi, ma anche di necessità