Franja

Zadetki iskanja

  • enák (-a -o)

    A) adj.

    1. uguale; identico:
    dvojčka sta čisto enaka i due gemelli sono veramente uguali
    enake barve colori uguali
    enake ideje idee uguali
    pred zakonom so vsi enaki tutti sono uguali di fronte alla legge
    vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti tutti abbiamo uguali diritti e uguali doveri

    2. uguale, pari:
    nikoli mu ne bo enak non gli sarà mai pari, non lo uguaglierà mai

    3. (enak po vrednosti) uguale, pari:
    tolar je enak enajstim liram il tallero è pari a undici lire

    B) enáki (-a -o) m, f, n uguale:
    mojster, da mu ni enakega un maestro che non ha uguali
    pren. njemu tudi enaka prede anche lui si trova in cattive acque
    ekon. enako za enako un tanto per un tanto
    PREGOVORI:
    enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia
  • ênkrat adv.

    1. una volta:
    enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
    enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
    zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
    tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
    pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
    videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
    prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte

    2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
    a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
    enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
    b) v določenem času una volta:
    pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
    c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
    ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro

    3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
    pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia

    4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
    ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile

    5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
    dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
    PREGOVORI:
    enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
    enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
    enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
    osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara
  • fábrika | fabríka (-e) f pog. (tovarna) fabbrica:
    ljudje s kmetov so odhajali v fabrike in rudnike la gente delle campagne affluì nelle fabbriche e nelle miniere
  • fára (-e) f rel. (župnija) parrocchia; parrocchia (chiesa o ufficio, dimora del parroco):
    nikoli ni prestopil meje domače fare non ha mai passato i confini della propria parrocchia
    pog. fant od fare ragazzo in gamba
    petje se je razlegalo čez devet far il canto si sentiva molto lontano
    pren. na žegnanje so prišli iz sedmih far alla sagra venne gente da ogni dove
  • gledé

    A) prep.

    1. (za izražanje pojasnila) riguardo a, in merito a, quanto a, circa, su;
    predpisi glede dohodnine le norme sul reddito
    glede teh vprašanj so mnenja različna riguardo a tali questioni le opinioni divergono

    2. (za izražanje cilja) per, circa:
    ali si uredil glede prenočišča? per il pernottamento hai combinato qualcosa?

    3. (za izražanje stališča, s katerega se kaj presoja) quanto a, come:
    glede nadarjenosti presega vse sošolce come talento supera tutti i compagni di scuola

    B) gledé na adv.

    1. (izraža stališče, s katerega se kaj presoja) quanto a, riguardo a:
    preizkus materiala glede na odpornost prova del materiale quanto a resistenza
    glede na to, da je cesta slaba, ne vozi prehitro essendo la strada in cattivo stato, non correre troppo

    2. (izraža primerjavo, nasprotje) rispetto a, dato, malgrado:
    število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo rispetto all'anno scorso il numero degli abbonati è sensibilmente calato
    glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil si è affermato malgrado l'inesperienza
  • globél (-i) f

    1. avvallamento, depressione; anfratto; forra; orrido

    2. knjiž. (jamica, vdolbina) occhiaia, orbita:
    oči so mu izstopile iz globeli gli occhi gli uscivano dalle orbite
  • gnáti (žênem)

    A) imperf. ➞ pognati

    1. spingere, muovere, far andare, azionare:
    motor žene črpalko il motore muove la pompa
    predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
    gnati koso falciare
    gnati vesla remare
    gnati konja incitare, spronare il cavallo
    gnati sovražnika incalzare il nemico

    2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
    gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
    gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo

    3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
    celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
    gnati v obup portare, indurre alla disperazione
    gnati v smrt portare alla morte, a morire

    4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
    ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri

    5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gnati stvar predaleč esagerare
    pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
    pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
    pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
    med. gnati (bolnika)
    na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
    gnati k smehu far ridere, indurre al riso
    pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    gnati trmo incaponirsi in qcs.
    gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare

    B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.

    1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
    gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta

    2. (s težavo se premikati) arrancare
  • gomazéti (-ím) imperf.

    1. brulicare, formicolare, pullulare (tudi pren.):
    mravlje so gomazele le formiche brulicavano
    po cestah gomazi množica ljudi la folla brulica per le strade
    čudne misli mu gomazijo po glavi la testa gli brulica di strani pensieri

    2. (imeti neprijeten občutek zaradi kakega dogodka, tudi impers. ) sentire un formicolio:
    gomazi mi po vsem telesu sento un formicolio per tutto il corpo
  • gomézica (-e) f

    1. pl. gomezice (srh, mravljinci) brividi; pelle d'oca:
    gomezice so mi šle po hrbtu mi sono venuti i brividi per la schiena

    2. alp. acqua nevosa, acqua che zampilla dalle crepe
  • gôra (-e) f

    1. monte, montagna; vetta:
    v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
    iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
    strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
    pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
    velik ko gora alto come una montagna
    geogr. ledena gora iceberg
    (vzklik) križana gora! santo cielo!

    2. nareč. vigneto in collina

    3. bosco (di montagna)

    4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
    gora denarja un flagello di quattrini
    imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
    naše gore list uno dei nostri, un connazionale
    šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna
  • gospodováti (-újem) imperf.

    1. dominare, ekst. padroneggiare;
    po naši deželi so gospodovali tujci gli stranieri dominavano il nostro paese
    gospodovati čustvom padroneggiare i sentimenti

    2. pren. (biti splošno razširjen) predominare; imperversare; imperare:
    v tistih časih je gospodovala huda lakota in quei tempi imperversava una terribile carestia
    moda, ki prevladuje že vrsto let una moda che impera da vari anni
  • gostováti (-újem) imperf.

    1. essere in tournée:
    včeraj so gostovali na igrišču v Domžalah avstrijski reprezentanti ieri si è esibita sul campo di Domžale la squadra (ospite) austriaca

    2. essere (temporaneamente) ospitato:
    učiteljišče gostuje v gimnaziji l'istituto magistrale è temporaneamente ospitato nell'edificio del liceo

    3. essere ospite
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • hruméti (-ím) imperf.

    1. far rumore, rumoreggiare; strepitare; infuriare (tempesta); correre; pren. stridere, rombare:
    Turki so hrumeli po deželi i turchi correvano il paese, facevano scorrerie per il paese

    2. pren. (razvneto govoriti) tuonare; inveire
  • hrúška (-e) f

    1. bot. (sadno drevo) pero (Pirus communis); (sad) pera:
    divja hruška (drobnica) pero selvatico
    suhe hruške pere secche

    2. (predmet podoben sadu) pera, bulbo:
    hruška toplomera bulbo del termometro
    gumijasta hruška peretta (per clistere)
    pren. električna hruška lampadina
    voj. hruška bomba a mano
    nareč. medvedove hruške bacche di biancospino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vedeti, po čem so hruške capire l'antifona
    pog. pren. ne s hruške pasti non esser nato ieri
    pren. pasti s hruške essere una testa di rapa
    pog. znati več kot hruške peči sapere un sacco di cose
    hist. davilna hruška (mučilna naprava) pera d'angoscia
    PREGOVORI:
    zrela hruška sama pade le pere mature cadono da sole
  • hudoúrnik (-a) m

    1. torrente:
    hudournik dere v dolino il torrente precipita a valle
    regulirati, zajeziti hudournik imbrigliare il torrente
    pren. v hišo je planil kot hudournik piombò in casa come una furia
    solze so ji v hudournikih lile po licih un torrente di lacrime le scorreva per le guance

    2. pren. (velika množina, količina) torrente; fiotto:
    bruhal je hudournike psovk vomitava fiotti di improperi

    3. pl. hudourniki zool. rondoni (sing. -e) (Cypselidae)
  • interesántno

    A) adv. in modo interessante

    B) inter. interessante:
    interesantno, celo tam so vedeli za našo deželo interessante, persino lì conoscevano il nostro Paese
  • intervál (-a) m

    1. (preseldek, premor; razmik) intervallo:
    bolečine so se pojavljale v kratkih intervalih i dolori si facevano sentire a brevi intervalli

    2. muz. intervallo:
    harmonski interval intervallo armonico
    mali, veliki interval intervallo diminuito, aumentato

    3. mat. intervallo:
    odprt, zaprt interval intervallo aperto, chiuso
    meja intervala ampiezza dell'intervallo

    4. fiz. intervallo:
    frekvenčni interval intervallo delle frequenze acustiche
    temperaturni interval intervallo di temperatura
  • ískra (-e) f

    1. scintilla, favilla (tudi ekst.):
    iskre se krešejo le scintille sprizzano
    pren. iskra upora la scintilla dell'insurrezione
    električna iskra scintilla elettrica

    2. pren. (zelo majhna količina) briciolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prepirati se, da se iskre krešejo litigare furiosamente
    iz njegovega pripovedovanja so kar švigale iskre un racconto, il suo, che faceva faville
    pren. vreči iskro v sod smodnika gettare olio sul fuoco
    pren. iz majhne iskre velik ogenj zagori modesta favilla gran fiamma seconda