Franja

Zadetki iskanja

  • posvéten (-tna -o) adj.

    1. laico, profano, secolare:
    posvetni človek laico
    posvetna obleka abito secolare
    posvetna oblast potere temporale, potere terreno (proti: potere spirituale); potere civile, potere politico (proti: potere religioso, potere ecclesiastico); hist. braccio secolare
    posvetno sodstvo giustizia secolare, tribunali secolari

    2. temporale, terreno:
    odpovedati se posvetnim željam rinunciare ai piaceri terreni
  • predpís (-a) m

    1. norma, regola, prescrizione, precetto, ordine, ordinanza:
    izdati predpis emanare un'ordinanza
    izvajati, kršiti predpise mettere in atto, trasgredire le regole, le norme
    carinski, poštni, prometni, zdravstveni predpisi norme doganali, postali, del traffico, sanitarie
    pravni, zakonski predpis norma giuridica, di legge
    delati, ravnati po predpisih seguire le norme, ottemperare alle norme
    delati, ravnati proti predpisom trasgredire, violare le norme
    zdravnikov predpis prescrizione del medico
    voj. po predpisih (predpisan) d'ordinanza

    2. norma; regola:
    moralni predpisi norme della morale, norme morali, precetti morali
    estetski predpisi norme estetiche
    jezikovni predpisi norme, regole linguistiche
  • predsódek (-dka) m pregiudizio, preconcetto, prevenzione:
    imeti, gojiti predsodke do, proti, zoper avere pregiudizi contro, verso, nei confronti di; essere prevenuti nei confronti di
    ideološki, moralni, rasni predsodki pregiudizi ideologici, morali, razziali
  • pregrešíti (-ím)

    A) perf. commettere:
    pregrešiti veliko hudih napak commettere molti errori gravi

    B) pregrešíti se (-ím se) perf. refl.

    1. rel. peccare

    2. pren. peccare, contravvenire, trasgredire, violare:
    pregrešiti se zoper zdrav razum peccare contro il buon senso
    pregrešiti se proti zakonom contravvenire alle leggi
    pregrešiti se pri hrani peccare di gola
  • premágati (-am) | premagováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. sconfiggere; battere, debellare; sbaragliare, sgominare; trionfare:
    šport. Slovenija je premagala Litvo z 1:0 (ena proti nič) Slovenia batte Lituania 1:0 (uno a zero)
    premagati sovražnika debellare, sbaragliare, sgominare il nemico
    premagati bolezen debellare, vincere la malattia, trionfare sulla malattia
    premagovati strah vincere la paura
    premagovati nesrečo trionfare sulle, delle avversità

    2. vincere, cogliere, sopraffare, indurre:
    radovednost ga je premagala, da je odprl pismo vinto dalla curiosità, aprì la lettera
    starko je premagal spanec la vecchietta fu colta dal sonno
    jok jo je premagal fu sopraffatta dal pianto

    3. pren. superare, sormontare, vincere, aver ragione di:
    premagati ovire sormontare gli ostacoli
    premagati posledice vojne sanare le conseguenze della guerra, le distruzioni della guerra

    B) premágati se (-am se) | premagováti se (-újem se) perf., imperf. refl. frenarsi, dominarsi, trattenersi, resistere:
    s težavo se je premagal, da mu ni ostro odgovoril si trattenne a fatica dal rispondergli per le rime
  • preparát (-a) m

    1. preparato:
    farmacevtski, kozmetični preparati preparati farmaceutici, cosmetici
    vitaminski preparati preparati vitaminici
    farm. preparat proti zobobolu odontalgico
    preparat za zatiranje mrčesa antiparassitario

    2. (žival, rastlina pripravljena za proučevanje) preparato
  • preprečeválen (-lna -o) adj. preventivo, impeditivo; ostruttivo, preclusivo; proibitivo; repressore; med. profilattico:
    preprečevalni ukrepi proti požaru misure antincendio
    med. preprečevalni ukrepi proti bolezni misure profilattiche
    preprečevalno cepljenje vaccinazione profilattica
    preprečevalno zdravstvo medicina preventiva
  • presodíti (-im) | presójati (-am) perf., imperf.

    1. considerare, calcolare, misurare; decidere, stabilire, deliberare;
    presoditi razloge za in proti calcolare i pro e i contro
    sodniki so presodili, da je oškodoval podjetje i giudici hanno stabilito che ha danneggiato la ditta

    2. giudicare, valutare:
    presojati samostojno giudicare con la propria testa
  • pretéhtati (-ám) | pretehtávati (-am) perf., imperf.

    1. pesare

    2. ekst. pesare, soppesare, ponderare, misurare, studiare:
    pretehtati besede misurare, dosare le parole
    pretehtati razloge za in proti soppesare i pro e i contro

    3. (prevladati, prevladovati) prevalere:
    pretehtalo je mnenje, da so ukrepi nujni prevalse il parere che le misure erano indispensabili

    4. (odtehtati) bilanciare, compensare:
    zdravja ne pretehtajo vsi zakladi sveta la salute vale più di tutti i tesori del mondo
  • preudáriti (-im) | preudárjati (-am) perf., imperf. considerare, ponderare, bilanciare; elucubrare; riflettere:
    preudariti razloge za in proti considerare i pro e i contro
    preudarjati svoje možnosti ponderare le proprie possibilità
  • príčati (-am) perf.

    1. jur. deporre, testimoniare:
    krivo pričati deporre il falso
    pričati proti, v prid obtožencu deporre contro l'imputato, a favore dell'imputato

    2. ekst. testimoniare, attestare:
    rdečica je pričala o njegovi plahosti il rossore attestava la sua timidezza
  • prídigar (-ja) m

    1. rel. predicatore, omelista

    2. pren. oratore, apostolo; sostenitore, banditore, diffusore:
    pridigar morale, proti alkoholizmu apostolo della morale; sostenitore, apostolo della lotta all'alcolismo
  • prodírati (-am) | prodréti (-drèm) imperf., perf.

    1. avanzare, addentrarsi, inoltrarsi, spingersi, giungere, arrivare:
    prodirati proti cilju, vrhu avanzare, spingersi verso la meta, la cima
    vpitje je prodiralo do sobe le grida giungevano fin nella stanza
    prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje penetrare profondamente nel territorio nemico

    2. (prihajati, priti skozi kaj ovirajočega) attecchire, penetrare, trapassare; espandersi, diffondersi:
    sonce prodira skozi vejevje il sole penetra fra i rami
    ta moda ne more prodreti una moda che non può attecchire
    prodirati na tuja tržišča penetrare sui mercati esteri
    koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam nel dopoguerra la dorifora delle patate si diffuse presto anche da noi

    3. (uveljavljati, uveljaviti se) affermarsi, sfondare, farsi valere, prevalere:
    uspešno prodirati v športni vrh sfondare nello sport
    resnica bo zagotovo prodrla la verità finirà col prevalere

    4. (spoznavati, spoznati) penetrare:
    prodreti do bistva, do dna problema penetrare la (nella) sostanza del problema
  • protestírati (-am) imperf., perf.

    1. protestare, contestare, manifestare contro:
    protestirati proti nasilju protestare contro la violenza
    leta '68 so mladi po vsem svetu protestirali proti sistemu nel '68 i giovani di tutto il mondo contestarono il sistema
    protestirati pri šefu fare le proprie rimostranze presso il capoufficio

    2. jur. protestare:
    protestirati menico protestare una cambiale
  • rábiti (-im)

    A) imperf.

    1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
    zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
    pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
    lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
    vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
    posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
    rabiti silo impiegare la forza
    rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
    spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
    pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi

    2. ekst. servire; giovare; esser utile:
    noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più

    3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
    kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma

    4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
    da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
    otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica

    B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
    tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti
  • rakéta (-e) f teh., voj. razzo, missile:
    balistična raketa missile balistico
    enostopenjska, večstopenjska raketa missile mono- pluristadio
    medcelinska raketa missile intercontinentale
    nosilna raketa razzo vettore
    raketa zemlja—zrak missile terra — aria
    strateška, taktična raketa missile strategico, tattico
    vesoljska raketa missile spaziale
    raketa kratkega, srednjega dometa missile di breve, di media portata
    raketa proti toči razzo antigrandine
    signalna raketa razzo da segnalazione
    bežati kot raketa correre via, scappare come un razzo
  • rázlog (-óga) m motivo, ragione, perché:
    pravi razlog il vero motivo
    prepričljiv, tehten razlog un motivo convincente, solido; un buon motivo, un motivo fondato
    brez pravega razloga se razburi, se razjoče si arrabbia, si mette a piangere senza motivo, senza ragione
    navesti razlog za odpoved spiegare il perché, il motivo, le ragioni della disdetta
    iz, zaradi zdravstvenih razlogov per motivi di salute
    razlogi za in proti i pro e i contro
  • razšíriti (-im) | razšírjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. allargare, ampliare:
    razširiti cesto, pot allargare la strada

    2. allargare, slargare, dilatare; sbarrare:
    razširiti roke allargare le braccia
    razširiti nosnice, oči dilatare le narici, sbarrare gli occhi

    3. propagare, diffondere, divulgare:
    razširjati nauke, ideje divulgare dottrine, idee
    peč je razširjala prijetno toploto po sobi la stufa diffondeva un piacevole calore per la stanza
    kugo so razširile podgane la peste fu diffusa, trasmessa dai ratti

    B) razšíriti se (-im se) | razšírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. allargarsi, farsi largo; dilatarsi:
    proti središču mesta se ulica razširi la strada si allarga verso il centro della città

    2. pren. propagarsi, diffondersi, divulgarsi:
    ogenj se je hitro razširil il fuoco si propagò rapidamente
  • ríniti (-em)

    A) imperf.

    1. spingere, sospingere; spostare:
    riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
    riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi

    2. pejor.
    riniti za kom stare dietro a qcn.

    3.
    riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
    riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande

    4. pren. andare incontro a:
    riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo

    5. pren. andare, migrare:
    mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città

    6. (prebijati se) campare, cavarsela:
    kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
    riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
    riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
    gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
    riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
    riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
    šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
    riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.

    B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani