Franja

Zadetki iskanja

  • kàkor

    A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
    beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri

    B) konj.

    I.

    1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
    toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate

    2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
    sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
    ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella

    3. (izraža podobnost) come:
    ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore

    4. (izraža dozdevno podobnost) come:
    srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso

    5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
    ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
    kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua

    6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
    film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico

    II. (v odvisnih stavkih)

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
    on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
    plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
    maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
    dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
    ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
    (za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
    ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi

    2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
    kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo

    3. (v pogojnih odvisnikih) se:
    kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza

    4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
    kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti

    5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
    ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori

    6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
    postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda
  • kártica (-e) f

    1. scheda:
    inventarna kartica scheda d'inventario
    inform. luknjana kartica scheda perforata
    kartica za kontrolno uro cartellino orologio
    matična kartica scheda bibliografica
    identifikacijska kartica (pri policiji) scheda segnaletica
    sedežna kartica (z imenom) segnaposto

    2. (dopisnica, razglednica) cartolina (postale, illustrata)

    3. ekon.
    magnetna kartica, plačilna kartica (za bankomat) tessera magnetica, tesserino magnetico
  • klícati (klíčem) imperf. ➞ poklicati, zaklicati

    1. chiamare; gridare; bandire:
    koklja kliče piščance la chioccia chiama i pulcini
    klicati (cene) na dražbi bandire, gridare il prezzo all'asta

    2. (buditi, zbujati) chiamare

    3. (uporabljati ime, imenovati) chiamare; nareč.
    klicati se chiamarsi

    4. (klicati po telefonu) chiamare (per telefono), telefonare (a)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domovina kliče la patria chiama
    pren. ne kliči vraga v hišo modera la lingua, se no la disgrazia può capitare davvero
    klicati duhove evocare gli spiriti
    nekdaj klicati ure annunciare le ore
    krivica kliče do neba un'ingiustizia che chiama vendetta (al cielo)
    klicati na oder applaudire gli attori sul palcoscenico
    šol. klicati učence fare l'appello (degli scolari)
    igre klicati pri igri chiamare
    pošta klicati številko chiamare un numero
  • knjíga (-e) f

    1. libro; manuale; opera:
    broširana, v usnje vezana knjiga brossura, libro rilegato in pelle
    žepna knjiga (libro) tascabile
    leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga opera letteraria, libro tecnico, scientifico
    poučna, zabavna knjiga libro istruttivo, ameno
    kuharska, nabožna knjiga libro, manuale di cucina, libro di devozione

    2. (za uradne spise) libro; registro:
    voditi knjige tenere i libri
    blagajniška knjiga libro, registro di cassa
    blagovna knjiga registro delle merci
    dolgovna knjiga registro dei debiti
    inventarna knjiga inventario
    matična knjiga registro dello stato civile
    pritožna knjiga libro dei reclami
    spominska knjiga album ricordo
    žalna knjiga libro delle firme
    poslovne knjige libri contabili

    3. (večja enota literarnega besedila) libro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. knjiga gre v denar il libro si vende bene, va a ruba
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    požirati knjige divorare i libri
    pren. zmeraj buljiti v knjige, kar naprej čepeti pri knjigah essere un topo di biblioteca
    biti neprebrana, odprta knjiga essere un libro chiuso, aperto
    polit. bela knjiga libro bianco
    trg. dostavna knjiga libro delle consegne
    ekon. glavna knjiga libro mastro
    navt. mednarodna signalna knjiga codice internazionale dei segnali
    film. snemalna knjiga sceneggiatura
    zemljiška knjiga catasto, libro fondiario
    knjige s popustom remainder
  • koníca (-e) f

    1. punta; estremità; terminazione; anat. cuspide:
    konica svinčnika punta della matita
    konica čevljev punta dele scarpe
    konica jezika punta della lingua
    jedrska konica testata nucleare
    konica zvonika freccia del campanile

    2. publ. ora di punta; massimo; apice:
    promet je v konicah zelo gost nelle ore di punta il traffico è intenso
    pri tem vozilu je konica 200 km na uro la macchina sviluppa una velocità massima di 200 chilometri orari
    prav v zadnjih delih je pisatelj dosegel svojo (kvalitetno) konico proprio nelle ultime opere lo scrittore è al suo apice
  • konvúlzija (-e) f med. convulsione:
    konvulzije pri božjasti convulsioni epilettiche
  • koríto (-a) n

    1. trogolo; vasca; greppia, mangiatoia:
    svinjsko korito trogolo (da maiali)
    korito, koritce za rože fioriera

    2. žarg. navt. scafo

    3. (struga) letto, alveo; alp. conca; fot. vasca di sviluppo

    4. pren. greppia, mangiatoia; ekst. sinecura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti pri koritu mangiare alla greppia dello stato
  • kósati se (-am se) imperf. fare a gara, gareggiare; contendersi; paragonare:
    kosati se s kom pri delu gareggiare con qcn. sul lavoro
    kosati se za prvo nagrado contendersi il primo premio
    letošnji pridelek se ne more kosati z lanskim il raccolto di quest'anno non si può paragonare con quello dell'anno scorso
  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • kredít (-a) m ekon. credito; (trgovinski) fido; (dolgoročni) mutuo:
    blokirati kredit bloccare un credito
    dobiti kredit ricevere un credito
    črpati kredit attingere a un credito
    jemati, najeti kredit prendere un credito
    odobriti kredit concedere un credito
    odplačati, vrniti kredit restituire, estinguere un credito
    trg. kupovati, prodajati na kredit comprare, vendere a credito
    omejitev, krčenje kreditov stretta creditizia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bančni kredit credito bancario
    blagovni kredit credito commerciale
    denarni kredit credito monetario
    dolgo-, srednje-, kratkoročni kredit credito a lungo, medio, breve termine
    investicijski kredit credito di investimento, per investimenti
    izvozni kredit credito d'esportazione
    namenski kredit credito a destinazione vincolata
    obrestni kredit credito con pagamento degli interessi
    obročni kredit credito rateale
    potrošniški kredit credito per acquisto di beni di consumo
    premostitveni kredit credito temporaneo (di emergenza)
    proračunski kredit credito a fondo perduto
    imeti kredit pri ljudeh godere di molto credito
    živeti na kredit essere perpetuamente indebitati
    biti ob ves kredit perdere ogni credito
  • krítika (-e) f

    1. critica; critici:
    literarna kritika critica letteraria
    uničujoča kritika critica demolitrice, stroncatura
    žaljiva, zlonamerna kritika critica offensiva, malevola
    delo je doživelo uspeh pri občinstvu kot pri kritiki l'opera ha avuto un successo di pubblico e di critica
    tekstna kritika critica testuale
    filoz. kritika kritike metacritica

    2. giudizio negativo, appunto
  • kríž (-a) m

    1. croce:
    pribiti na križ crocifiggere
    obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione

    2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
    lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
    zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
    jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
    pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
    delati križe fare il segno della croce
    pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo

    3.
    okenski križ grata
    cestni križ incrocio, crocevia
    vrtljivi križ tornello

    4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
    pren. križi in težave croce e tormento
    pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
    križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
    z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
    križ imeti s kom avere problemi con qcn.
    (velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
    vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere

    5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
    že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina

    6. (igralna karta) croce

    7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
    bolečine v križu dolori alla schiena

    8. nareč. agr. covone

    9. gastr. culaccio

    10. navt. pennone:
    glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
    če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
    pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
    inter. božji križ perbacco
    alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
    arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
    astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
    film. malteški križ croce di Malta
    geod. nitni, vizirni križ croce di mira
    Rdeči križ Croce Rossa
    pog. rdeči križ ambulanza
  • kŕpa (-e) f

    1. straccio, strofinaccio, canovaccio, cencio:
    krpa za prah straccio, cencio da spolverare

    2. pezza, toppa (tudi pren.); rappezzatura, rappezzo:
    prišiti krpo na rokav rattoppare la manica
    na obleki je bila krpa pri krpi l'abito era tutto toppe

    3. pezzo, lembo; brandello:
    imeli so samo dve krpi zemlje possedevano soltanto due fazzoletti di terra

    4. bot. lembo, lamina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    anat. pljučna krpa (pljučni reženj) lobo polmonare
  • krùh (krúha) m

    1. pane:
    mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
    kruh vzhaja il pane lievita
    biti dober kot kruh essere buono come il pane
    biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
    star, suh kruh pane vecchio, stantio
    bel, črn kruh pane bianco, nero
    Grahamov kruh pane integrale
    koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
    mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
    domač kruh pane casalingo
    drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
    proizvodnja kruha industria panaria

    2. pren. raccolto di grano

    3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
    biti ob kruh perdere il posto di lavoro
    delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
    tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

    4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
    truditi se za kruh guadagnarsi il pane
    rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
    rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
    pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
    pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
    pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
    biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
    PREGOVORI:
    za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
    zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • kúpiti (-im) | kupováti (-újem) perf., imperf.

    1. comprare, acquistare:
    kupiti avto, hišo comprare l'automobile, la casa
    kupiti za smešno ceno, po nizki ceni comprare a prezzo irrisorio, a buon prezzo
    kupiti za drag denar, po visoki ceni comprare caro, a caro prezzo
    kaj kupiti iz druge roke comprare qcs. di seconda mano

    2. (podkupiti, podkupovati) comprare, corrompere:
    sodnik se ni dal kupiti il giudice non si lasciò corrompere

    3. igre comprare (una carta):
    evf. pri sosedovih bodo kupili la vicina sta per partorire
    pren. kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco
    pren. kakor sem kupil, tako prodam come l'ho comprata così la vendo
  • láhek (-hka -o) adj.

    1. leggero, lieve, tenue, esile:
    lahek kot pero leggero come una piuma
    lahka obleka abito leggero
    lahka artilerija artiglieria leggera
    lahek dim esile fumo

    2. facile; semplice; agevole:
    lahek zaslužek facili guadagni
    lahka zmaga facile vittoria

    3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
    lahka hoja andatura leggera

    4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
    lahka bolezen malattia leggera
    lahka rana ferita leggera
    lahko vino vino leggero

    5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
    lahek porod parto facile
    lahko noč! buona notte!

    6. (ki se dobro počuti) leggero:
    odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

    7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
    lahka ženska donnina allegra, cocotte

    8. (nezahteven) leggero:
    lahka glasba musica leggera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
    imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
    kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
    ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
    šah. lahka figura alfiere, cavallo
    lahka industrija industria leggera
    šport. lahka kategorija peso leggero
    lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
    lahka kovina metallo leggero
    lahka obutev calzature basse
    voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
    lahki bencin benzina leggera
    grad. lahki beton calcestruzzo poroso
    strojn. lahko olje olio leggero
    tekst. lahek baržun vellutino
    navt. lahek motorni čoln motolancia
    lahek za upravljanje maneggevole
    gled. lahka veseloigra pochade
    lahki motocikel motoretta
    tekst. lahko bombažno blago cotonina
  • láž (-í) f bugia, menzogna; bubbola, balla; pren. pallonata; knjiž. impostura, mendacio:
    debela, kosmata laž grossa bugia, bugia smaccata
    na laž postaviti koga sbugiardare qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    laž je pri njem v časteh mente spudoratamente
    pog. postaviti trditev na laž smentire un assunto
    dobiti, ujeti koga na laži cogliere in fallo qcn.
    pitati bralce z lažmi bombardare i lettori di falsità
    detektor laži lie detector, macchina della verità
    praviti laži dire, raccontare balle, imposture
    laž iz usmiljenja una bugia pietosa
    PREGOVORI:
    laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte
  • lážje

    A) adv. più facilmente; più leggermente; meno gravemente:
    složni bomo lažje zmagali concordi vinceremo più facilmente
    pri padcu se je lažje poškodoval nella caduta ha riscontrato lievi lesioni
    lažje biti pri srcu (komu) sentirsi meglio

    B) lážje (-ega) n
    nič lažjega kot to più facile di così si muore
    načelo od lažjega k težjemu il principio (pedagogico) di andare dal più facile al più difficile
  • 1 adv.

    1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
    to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge

    2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
    vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice

    3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
    tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi

    4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
    plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
    nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi

    5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
    le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
    le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?

    6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
    le nič ne jokaj! su, non frignare!
    (eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
    le brez skrbi! niente paura!
    le korajžno! su, coraggio!

    7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
    da ste le zdravi purché siate sani
    če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
    da te le ni sram dovresti vergognartene!

    8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
    zvit kot le kaj furbo di tre cotte
    prijazen kot le kaj gentilissimo