kàkor
A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri
B) konj.
I.
1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate
2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella
3. (izraža podobnost) come:
ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore
4. (izraža dozdevno podobnost) come:
srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso
5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua
6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico
II. (v odvisnih stavkih)
1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
(za izražanje primerjave sploh) come:
kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
(za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi
2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo
3. (v pogojnih odvisnikih) se:
kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza
4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti
5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori
6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda
Zadetki iskanja
- kártica (-e) f
1. scheda:
inventarna kartica scheda d'inventario
inform. luknjana kartica scheda perforata
kartica za kontrolno uro cartellino orologio
matična kartica scheda bibliografica
identifikacijska kartica (pri policiji) scheda segnaletica
sedežna kartica (z imenom) segnaposto
2. (dopisnica, razglednica) cartolina (postale, illustrata)
3. ekon.
magnetna kartica, plačilna kartica (za bankomat) tessera magnetica, tesserino magnetico - klícati (klíčem) imperf. ➞ poklicati, zaklicati
1. chiamare; gridare; bandire:
koklja kliče piščance la chioccia chiama i pulcini
klicati (cene) na dražbi bandire, gridare il prezzo all'asta
2. (buditi, zbujati) chiamare
3. (uporabljati ime, imenovati) chiamare; nareč.
klicati se chiamarsi
4. (klicati po telefonu) chiamare (per telefono), telefonare (a)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domovina kliče la patria chiama
pren. ne kliči vraga v hišo modera la lingua, se no la disgrazia può capitare davvero
klicati duhove evocare gli spiriti
nekdaj klicati ure annunciare le ore
krivica kliče do neba un'ingiustizia che chiama vendetta (al cielo)
klicati na oder applaudire gli attori sul palcoscenico
šol. klicati učence fare l'appello (degli scolari)
igre klicati pri igri chiamare
pošta klicati številko chiamare un numero - knjíga (-e) f
1. libro; manuale; opera:
broširana, v usnje vezana knjiga brossura, libro rilegato in pelle
žepna knjiga (libro) tascabile
leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga opera letteraria, libro tecnico, scientifico
poučna, zabavna knjiga libro istruttivo, ameno
kuharska, nabožna knjiga libro, manuale di cucina, libro di devozione
2. (za uradne spise) libro; registro:
voditi knjige tenere i libri
blagajniška knjiga libro, registro di cassa
blagovna knjiga registro delle merci
dolgovna knjiga registro dei debiti
inventarna knjiga inventario
matična knjiga registro dello stato civile
pritožna knjiga libro dei reclami
spominska knjiga album ricordo
žalna knjiga libro delle firme
poslovne knjige libri contabili
3. (večja enota literarnega besedila) libro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. knjiga gre v denar il libro si vende bene, va a ruba
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
požirati knjige divorare i libri
pren. zmeraj buljiti v knjige, kar naprej čepeti pri knjigah essere un topo di biblioteca
biti neprebrana, odprta knjiga essere un libro chiuso, aperto
polit. bela knjiga libro bianco
trg. dostavna knjiga libro delle consegne
ekon. glavna knjiga libro mastro
navt. mednarodna signalna knjiga codice internazionale dei segnali
film. snemalna knjiga sceneggiatura
zemljiška knjiga catasto, libro fondiario
knjige s popustom remainder - koníca (-e) f
1. punta; estremità; terminazione; anat. cuspide:
konica svinčnika punta della matita
konica čevljev punta dele scarpe
konica jezika punta della lingua
jedrska konica testata nucleare
konica zvonika freccia del campanile
2. publ. ora di punta; massimo; apice:
promet je v konicah zelo gost nelle ore di punta il traffico è intenso
pri tem vozilu je konica 200 km na uro la macchina sviluppa una velocità massima di 200 chilometri orari
prav v zadnjih delih je pisatelj dosegel svojo (kvalitetno) konico proprio nelle ultime opere lo scrittore è al suo apice - konvúlzija (-e) f med. convulsione:
konvulzije pri božjasti convulsioni epilettiche - koríto (-a) n
1. trogolo; vasca; greppia, mangiatoia:
svinjsko korito trogolo (da maiali)
korito, koritce za rože fioriera
2. žarg. navt. scafo
3. (struga) letto, alveo; alp. conca; fot. vasca di sviluppo
4. pren. greppia, mangiatoia; ekst. sinecura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri koritu mangiare alla greppia dello stato - kósati se (-am se) imperf. fare a gara, gareggiare; contendersi; paragonare:
kosati se s kom pri delu gareggiare con qcn. sul lavoro
kosati se za prvo nagrado contendersi il primo premio
letošnji pridelek se ne more kosati z lanskim il raccolto di quest'anno non si può paragonare con quello dell'anno scorso - kot konj.
I. (v stavku)
1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso
3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro
4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato
5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?
6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica
7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore
II.
1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi
2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame - kráj1 (-a) m
1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare
2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa
3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso
4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi - kredít (-a) m ekon. credito; (trgovinski) fido; (dolgoročni) mutuo:
blokirati kredit bloccare un credito
dobiti kredit ricevere un credito
črpati kredit attingere a un credito
jemati, najeti kredit prendere un credito
odobriti kredit concedere un credito
odplačati, vrniti kredit restituire, estinguere un credito
trg. kupovati, prodajati na kredit comprare, vendere a credito
omejitev, krčenje kreditov stretta creditizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bančni kredit credito bancario
blagovni kredit credito commerciale
denarni kredit credito monetario
dolgo-, srednje-, kratkoročni kredit credito a lungo, medio, breve termine
investicijski kredit credito di investimento, per investimenti
izvozni kredit credito d'esportazione
namenski kredit credito a destinazione vincolata
obrestni kredit credito con pagamento degli interessi
obročni kredit credito rateale
potrošniški kredit credito per acquisto di beni di consumo
premostitveni kredit credito temporaneo (di emergenza)
proračunski kredit credito a fondo perduto
imeti kredit pri ljudeh godere di molto credito
živeti na kredit essere perpetuamente indebitati
biti ob ves kredit perdere ogni credito - krítika (-e) f
1. critica; critici:
literarna kritika critica letteraria
uničujoča kritika critica demolitrice, stroncatura
žaljiva, zlonamerna kritika critica offensiva, malevola
delo je doživelo uspeh pri občinstvu kot pri kritiki l'opera ha avuto un successo di pubblico e di critica
tekstna kritika critica testuale
filoz. kritika kritike metacritica
2. giudizio negativo, appunto - kríž (-a) m
1. croce:
pribiti na križ crocifiggere
obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione
2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
delati križe fare il segno della croce
pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo
3.
okenski križ grata
cestni križ incrocio, crocevia
vrtljivi križ tornello
4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
pren. križi in težave croce e tormento
pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
križ imeti s kom avere problemi con qcn.
(velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere
5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina
6. (igralna karta) croce
7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
bolečine v križu dolori alla schiena
8. nareč. agr. covone
9. gastr. culaccio
10. navt. pennone:
glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
inter. božji križ perbacco
alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
film. malteški križ croce di Malta
geod. nitni, vizirni križ croce di mira
Rdeči križ Croce Rossa
pog. rdeči križ ambulanza - kŕpa (-e) f
1. straccio, strofinaccio, canovaccio, cencio:
krpa za prah straccio, cencio da spolverare
2. pezza, toppa (tudi pren.); rappezzatura, rappezzo:
prišiti krpo na rokav rattoppare la manica
na obleki je bila krpa pri krpi l'abito era tutto toppe
3. pezzo, lembo; brandello:
imeli so samo dve krpi zemlje possedevano soltanto due fazzoletti di terra
4. bot. lembo, lamina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. pljučna krpa (pljučni reženj) lobo polmonare - krùh (krúha) m
1. pane:
mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
kruh vzhaja il pane lievita
biti dober kot kruh essere buono come il pane
biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
star, suh kruh pane vecchio, stantio
bel, črn kruh pane bianco, nero
Grahamov kruh pane integrale
koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
domač kruh pane casalingo
drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
proizvodnja kruha industria panaria
2. pren. raccolto di grano
3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
biti ob kruh perdere il posto di lavoro
delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente
4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
truditi se za kruh guadagnarsi il pane
rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
PREGOVORI:
za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca - kúpiti (-im) | kupováti (-újem) perf., imperf.
1. comprare, acquistare:
kupiti avto, hišo comprare l'automobile, la casa
kupiti za smešno ceno, po nizki ceni comprare a prezzo irrisorio, a buon prezzo
kupiti za drag denar, po visoki ceni comprare caro, a caro prezzo
kaj kupiti iz druge roke comprare qcs. di seconda mano
2. (podkupiti, podkupovati) comprare, corrompere:
sodnik se ni dal kupiti il giudice non si lasciò corrompere
3. igre comprare (una carta):
evf. pri sosedovih bodo kupili la vicina sta per partorire
pren. kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco
pren. kakor sem kupil, tako prodam come l'ho comprata così la vendo - láhek (-hka -o) adj.
1. leggero, lieve, tenue, esile:
lahek kot pero leggero come una piuma
lahka obleka abito leggero
lahka artilerija artiglieria leggera
lahek dim esile fumo
2. facile; semplice; agevole:
lahek zaslužek facili guadagni
lahka zmaga facile vittoria
3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
lahka hoja andatura leggera
4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
lahka bolezen malattia leggera
lahka rana ferita leggera
lahko vino vino leggero
5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
lahek porod parto facile
lahko noč! buona notte!
6. (ki se dobro počuti) leggero:
odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero
7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
lahka ženska donnina allegra, cocotte
8. (nezahteven) leggero:
lahka glasba musica leggera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
šah. lahka figura alfiere, cavallo
lahka industrija industria leggera
šport. lahka kategorija peso leggero
lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
lahka kovina metallo leggero
lahka obutev calzature basse
voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
lahki bencin benzina leggera
grad. lahki beton calcestruzzo poroso
strojn. lahko olje olio leggero
tekst. lahek baržun vellutino
navt. lahek motorni čoln motolancia
lahek za upravljanje maneggevole
gled. lahka veseloigra pochade
lahki motocikel motoretta
tekst. lahko bombažno blago cotonina - láž (-í) f bugia, menzogna; bubbola, balla; pren. pallonata; knjiž. impostura, mendacio:
debela, kosmata laž grossa bugia, bugia smaccata
na laž postaviti koga sbugiardare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
laž je pri njem v časteh mente spudoratamente
pog. postaviti trditev na laž smentire un assunto
dobiti, ujeti koga na laži cogliere in fallo qcn.
pitati bralce z lažmi bombardare i lettori di falsità
detektor laži lie detector, macchina della verità
praviti laži dire, raccontare balle, imposture
laž iz usmiljenja una bugia pietosa
PREGOVORI:
laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte - lážje
A) adv. più facilmente; più leggermente; meno gravemente:
složni bomo lažje zmagali concordi vinceremo più facilmente
pri padcu se je lažje poškodoval nella caduta ha riscontrato lievi lesioni
lažje biti pri srcu (komu) sentirsi meglio
B) lážje (-ega) n
nič lažjega kot to più facile di così si muore
načelo od lažjega k težjemu il principio (pedagogico) di andare dal più facile al più difficile - lè1 adv.
1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge
2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice
3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi
4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi
5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?
6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
le nič ne jokaj! su, non frignare!
(eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
le brez skrbi! niente paura!
le korajžno! su, coraggio!
7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
da ste le zdravi purché siate sani
če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
da te le ni sram dovresti vergognartene!
8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
zvit kot le kaj furbo di tre cotte
prijazen kot le kaj gentilissimo