Franja

Zadetki iskanja

  • pól adv.

    A)

    1. mezzo; metà; semi-:
    pol kilograma mesa mezzo chilo di carne
    pol ure hoda mezz'ora di cammino
    prišel je pred pol leta è venuto mezzo anno fa
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    deliti si stroške na pol dividere le spese a metà
    vlak je (na) pol prazen il treno è mezzo vuoto, semivuoto
    na pol porušen semidistrutto

    2. in pol pren. (za izražanje velike stopnje pozitivnih lastnosti):
    dekle in pol un fiore di ragazza
    možak in pol un vero galantuomo
    pojesti hudiča in pol mangiare per quattro, a quattro palmenti
    študirati pol večnosti studiare un'eternità
    ne biti vredno pol beliča non valere un fico secco

    3.
    iti na pol spaccarsi in due
    spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
    poslušati samo na pol ušesa essere disattento
    voj. pol na desno, pol na levo front' a dest' dest'! front' a sinist' sinist'!
    dobro spanje je pol zdravja il sonno fa buon sangue

    B) pól f inv. mezzo:
    ura je pol sedmih sono le sei e mezzo
    pet minut do pol devetih le otto e venticinque
  • polòm (-ôma) m

    1. crollo, sfacelo, rovina, tracollo, rovescio; flop angl.; fiasco; bancarotta, crac, fallimento; šalj. trombata; capitombolo:
    rešiti podjetje pred polomom salvare l'impresa dalla bancarotta
    polom vzhodne fronte il crollo del fronte orientale
    polom na volitvah il flop delle elezioni, la frana elettorale
    gospodarski, finančni polom tracollo economico, finanziario

    2. pren. (trušč) fracasso, strepito

    3. abbattimento; schianto:
    polom dreves lo schianto degli alberi
  • pomêsti (-mêtem) | pométati (-am) perf., imperf.

    1. spazzare, scopare

    2. spazzare via; sfatare:
    pomesti pred svojim pragom spazzare davanti a casa propria
    pomesti z zastarelimi idejami sfatare le idee antiquate

    3. pometati (pri premikanju dotikati se česa) pren. arrivare a:
    krilo pometa po tleh la gonna le arriva a terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pomesti skledo testenin spolverare un piatto di pastasciutta
    pren. pometati s kom maltrattare, strapazzare qcn.
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni
  • pomòl (-ôla) m

    1. navt. molo:
    pomol za pristajanje čezmorskih ladij molo di attracco dei transatlantici

    2. geogr. promontorio; alp. sporgenza, rialzo

    3. arhit. sbalzo, aggetto; mensola

    4. teh. braccio (della gru)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pomol pred cerkvijo sagrato
    šport. odskočni pomol pedana; trampolino
    anat. vidni pomol talamo ottico
  • porába (-e) f consumo, uso, impiego; utenza:
    poraba elektrike, energije consumo di elettricità, di energia
    pred porabo razkužiti disinfettare prima dell'uso
    ekon. osebna, splošna poraba consumi individuali, collettivi
  • posámeznik (-a) | -ica (-e) m, f singolo, individuo:
    dajati prednost interesom posameznika pred skupnostjo privilegiare l'interesse del singolo rispetto alla comunità
  • poskakováti (-újem) | poskočíti (-skóčim) imperf., perf.

    1. saltellare; balzare; sobbalzare; sussultare; fare un balzo:
    otrok je poskakoval od veselja il bambino saltellava dalla gioia
    prsti poskakujejo po tipkah le dita saltano di tasto in tasto
    ko je pritisnil na plin, je avto poskočil quando premette l'acceleratore l'auto fece un balzo
    ekst. malo poskočiti fare quattro salti

    2. ballonzolare, ballare:
    črke mi poskakujejo pred očmi le lettere mi ballano davanti agli occhi

    3. palpitare, balzare (cuore)
  • posláti (póšljem) | pošíljati (-am) perf., imperf.

    1. mandare, inviare, spedire:
    poslati brzojavko, pismo spedire un telegramma, una lettera
    poslati pomoč ponesrečencem inviare soccorsi ai sinistrati

    2. mandare:
    poslati ven mandare, cacciare fuori
    poslati otroke v šolo mandare i figli a scuola
    poslati po koga mandare a chiamare qcn.
    poslati po zdravnika mandare per il medico, far venire il medico, chiamare il medico
    šport. pren. poslati silovito bombo v gol tirare, sparare a rete
    poslati komu kroglo v glavo sparare a uno, ucciderlo
    pren. poslati koga k hudiču mandare qcn. al diavolo
    poslati na trg nov izdelek lanciare sul mercato un nuovo prodotto
    pren. njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
    evf. poslati, pošiljati pred puške condannare alla fucilazione; pren. condannare a morte, mandare incontro a una morte sicura
    poslati sporočilo v eter mandare un radiomessaggio
    žarg. pren. poslati učenca v klop dare un insufficiente
    pren. poslati v zrak (razstreliti) minare, far esplodere
    industrija pošilja v zrak velike količine strupenih plinov gli impianti industriali inquinano l'aria con grandi quantitativi di gas tossici
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia
  • posráti (-sérjem)

    A) perf. tr. ➞ srati

    1. vulg. sporcare con le feci, cacare su

    2. pog.
    posrati ga fare una marronata, una stupidaggine

    B) posráti se (-sérjem se) perf. refl. vulg. farsela addosso:
    posrati se na koga, na kaj fregarsene di qcn., di qcs.; cacarsi qcn., qcs.
    posrati se pred kom cacarsi sotto, di fronte a qcn.
  • postáviti (-im) | postávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
    postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
    postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

    2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
    postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
    postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
    postaviti v kot mandare in un angolo

    3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
    postaviti ladjo na navoz impostare una nave
    postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
    pren. postaviti teorijo costruire una teoria
    pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
    postaviti šotore piantare, innalzare le tende

    4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
    postaviti koga za kralja creare qcn. re
    postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

    5.
    postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
    postaviti trditev affermare
    postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
    postaviti diagnozo diagnosticare

    6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

    7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
    postaviti termin fissare una scadenza

    8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

    9. supporre:
    postavimo, da supponiamo che

    10. pren.
    postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
    lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
    pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
    pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
    pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
    pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
    pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
    postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
    pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
    pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
    pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
    postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
    pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
    postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
    pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
    pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
    pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
    pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
    pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
    pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
    jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
    šport. postaviti rekord stabilire un record

    B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

    1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
    postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
    postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
    s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

    2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
    postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
    ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
    postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
    postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.
  • pràg (prága) m

    1. soglia:
    kamnit, lesen prag soglia lapidea, lignea
    hišni, vežni prag soglia di casa, del corridoio
    prestopiti prag oltrepassare la soglia
    spotakniti se ob prag inciampare nella soglia
    biti na pragu starosti essere alla soglia della vecchiaia
    to se je zgodilo na pragu jeseni è successo quando l'autunno era alle porte
    prestopiti prag hiše varcare la soglia di una casa
    pren. pomesti pred svojim pragom badare ai fatti propri

    2. žel. traversa:
    betonski, hrastovi pragovi traverse di calcestruzzo, di quercia

    3. ekst. soglia, limite (superiore, inferiore):
    fiziol. prag bolečine soglia del dolore
    slušni prag soglia di udibilità
    fiziol. dražljajski prag soglia dello stimolo
    geogr. ledeniški prag soglia glaciale
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • prédnost (-i) f

    1. precedenza, priorità; ekst. preferenza:
    dati prednost dare, concedere la precedenza
    dati prednost gospodarskim problemom dare la precedenza ai problemi economici
    dajati prednost komu (npr. pri glasovanju) dare la preferenza a qcn.
    imeti prednost (biti v boljšem položaju) trovarsi in posizione di preminenza

    2. (premoč) sopravvento; (odlika) privilegio, pregio:
    doseči prednost pred prendere il sopravvento su
    prednost knjige je v njeni jasnosti il libro ha il pregio della chiarezza

    3. šport. vantaggio:
    doseči prednost (pred nasprotnikom) portarsi in vantaggio
    prednost domačega terena il vantaggio di giocare in casa
  • pregánjati (si) (-am (si))

    A) imperf., imperf. (refl.)

    1. perseguitare:
    preganjati krivoverce perseguitare gli eretici

    2. cacciare, scacciare, allontanare:
    preganjati neprijetne misli, skrbi scacciare i pensieri spiacevoli, le preoccupazioni
    preganjati spanec scacciare il sonno
    preganjati prehlad curare il raffreddore

    3. pren. perseguitare, tormentare, assillare, non dar pace:
    preganja ga strah pred smrtjo è perseguitato, assillato dal terrore della morte
    vse življenje ga preganja nesreča la fortuna lo perseguita tutta la vita
    vest ga preganja gli rimorde la coscienza

    4. (nadlegovati) seccare, scocciare, infastidire

    5. cacciar via, scacciare

    6. (loviti, goniti) cacciare, inseguire

    7. jur. (sodno preganjati) procedere contro qcn. (per vie giudiziarie)

    8. urgere, stringere; pren. ammazzare, ingannare:
    čas (nas, vas, me ipd. )
    preganja il tempo urge, stringe
    vedno jo čas preganja ha sempre poco tempo (a disposizione)
    pren. preganjati (si) dolgčas ammazzare il tempo, la noia; ingannare il tempo, la noia
    pren. mačka preganjati smaltire la sbornia

    B) pregánjati se (-am se) imperf. refl.

    1. pren. (poditi se, divjati) rincorrersi; impazzare:
    preganjati se za babnicami correre dietro alle donne, alle sottane

    2. affaticarsi, affannarsi
  • preizkúšnja (-e) f

    1. prova; knjiž. cimento:
    postaviti pred hudo preizkušnjo sottoporre a dura prova
    vzeti na preizkúšnjo assumere in prova
    ne zdržati preizkušnje non reggere alla prova
    šport. hitrostna preizkušnja prova di velocità
    spretnostna preizkušnja prova di abilità

    2. prova, collaudo; sperimentazione; esame; analisi:
    preizkušnja avtomobila collaudo dell'automobile
    preizkušnja novih učnih metod sperimentazione di nuovi metodi didattici
    preizkušnja moči prova di forza (tudi pren.)
  • pretrésati (-am) | pretrésti (-trésem) imperf., perf.

    1. versare:
    pretresti moko v vrečo versare la farina nel sacco

    2. esaminare, vagliare, discutere:
    pretresti dokaze esaminare le prove

    3. commuovere, turbare; traumatizzare, colpire

    4. sconvolgere, agitare, scuotere:
    pred uporabo dobro pretresite agitare bene prima dell'uso

    5. pren. scuotere; rompere; fendere:
    grom pretresa dolino tuoni scuotono la valle
    kriki pretresajo zrak grida fendono l'aria
    mraz mi pretresa kosti ho un freddo cane
  • preudáren (-rna -o) adj. savio, assennato, riflessivo, provvido; misurato, posato:
    preudarna oseba persona riflessiva, sensata
    preudarno vedenje atteggiamento misurato
    preudarni poseg Državne banke je rešil gospodarstvo pred hudo krizo il provvido intervento della Banca Nazionale salvò l'economia dalla grave crisi
  • pričákati (-am) perf.

    1. riuscire ad avere, ottenere, conseguire:
    končno smo pričakali prevod pesnitve abbiamo finalmente la traduzione del poema

    2. accogliere, far accoglienza, attendere:
    pričakati gosta pred hišo accogliere l'ospite sulla soglia della casa

    3. attendere (con impazienza), non vedere l'ora (che):
    tako se je veselil izleta, da kar ni mogel pričakati jutra era così contento di andare in gita da non vedere l'ora che sorgesse l'alba
  • pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.

    1. acquistare, guadagnare; acquisire:
    pridobivati čas acquistare tempo
    pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
    pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama

    2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
    pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
    pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
    pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
    pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale

    3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
    pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
    šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori

    4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
    če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
    učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione
  • priséči (-séžem) | priségati (-am) perf., imperf. giurare:
    priseči na svojo čast giurare sul proprio onore
    krivo priseči giurare il falso, spergiurare
    priseči na resničnost česa giurare il vero
    priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo giurare odio, amore, fedeltà
    prisegati na besede koga drugega giurare sulle parole altrui
    priseči komu maščevanje giurarla a qcn.
    prisegati pri vsem, kar je svetega giurare e spergiurare
    prisegel je, da ne ve ničesar ha giurato di non sapere nulla
    priseči pred kom giurare nelle mani di qcn.