Franja

Zadetki iskanja

  • plésati (pléšem) imperf. ➞ zaplesati

    1. danzare, ballare:
    plesati kolo ballare la carola
    plesati polko, valček ballare un liscio, ballare una polka, un valzer

    2. pren. muoversi (con grazia), correre, danzare:
    prsti plešejo po tipkah le dita corrono per la tastatura
    sence plešejo po stenah ombre danzano sulla parete

    3. pren. traballare; sbandare, slittare:
    avtomobil je začel plesati po cesti l'auto prese a sbandare per la strada

    4. pog. pren. (biti ohlapen) ballare:
    obleka kar pleše na njem, tako je shujšal il vestito gli balla addosso, tanto è dimagrito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    črke mu plešejo pred očmi le lettere gli ballano davanti agli occhi
    moški plešejo okrog nje kakor vešče okoli luči i maschi le girano attorno come falene attorno alla luce
    plesati, kakor nekdo gode fare secondo la volontà di qcn.
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
  • plésen (-sna -o) adj. di, da ballo; di danza; ballabile:
    plesna dvorana sala da ballo
    plesna glasba musica da ballo
    plesna obleka abito da ballo
    plesna šola scuola di danza
    plesni korak passo di danza
    plesni orkester orchestrina
  • plisé (-ja) m obl. pieghettatura, increspatura:
    obleka s plisejem abito plissé
  • podájati (-am) | podáti (-dám)

    A) imperf., perf.

    1. dare, porgere

    2. šport. passare, centrare; smistare:
    podati z glavo passare di testa
    podati žogo servire, allungare la palla
    podati žogo na center traversare al centro, crossare

    3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
    podajati učno snov presentare la materia
    podati pesem recitare la poesia
    podajati vlogo recitare, interpretare la parte
    podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale

    4. nareč. sgridare, rimproverare

    B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.

    1. pog. stare bene, donare:
    temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
    tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente

    2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
    podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
    podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo

    3. (vdati, vdajati se) arrendersi

    4. (upogibati se, udirati se) cedere;
    zemljišče se podaja il terreno sta cedendo

    C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
    podati si roke darsi la mano
    veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
    pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero
  • pohóden (-dna -o) adj. di, della marcia; in marcia:
    voj. pohodna obleka tenuta di marcia
  • poléten (-tna -o) adj. (nanašajoč se na poletje) estivo:
    poletne nevihte temporali estivi
    poletna obleka abito estivo
    šol. poletne počitnice vacanze estive
    bot. poletna cipresa belvedere (Kochia scoparia)
    poletna limona verdello
    poletna planinska paša estivazione, alpeggio
    poletni čas ora legale (estiva)
    bot. poletni hrast rovere (Quercus robur)
    bot. poletni koren orobanche (Orobanche)
    bot. poletni jurček boleto, porcino (Boletus reticulatus)
    gozd. poletni les durame estivo
    meteor. poletni monsun monsone estivo
    šol. poletni rok scrutinio (di esami) estivo
    astr. poletni sončni obrat solstizio estivo
    bot. poletni veliki zvonček campanellino (Leucoium aestivum)
  • polvečéren (-rna -o) adj. obl.
    polvečerna obleka abito da mezza sera
  • pomladánski (-a -o) adj. di primavera, primaverile:
    pomladanska pesem maggiolata
    pomladansko cvetje fiori primaverili
    pomladanska obleka abito di mezza stagione
    pomladansko deževje piogge primaverili
    astr. pomladansko enakonočje equinozio di primavera
    bot. pomladanski hrček spugnola falsa, bastarda (Gyromitra esculenta)
    pomladanski žafran croco, zafferano (Crocus neapolitanus)
  • ponóšen (-a -o) adj. logoro, usato, smesso, vecchio; liso:
    ponošena obleka abito smesso, logoro, vecchio
    ponošen čevelj ciabatta, scarpa vecchia
    pren. ponošene obleke stracci
  • poróčen (-čna -o) adj. matrimoniale, di matrimonio, dei matrimoni; nuziale, di nozze; knjiž. sponsale:
    poročna noč prima notte di nozze
    poročna obleka abito nuziale
    poročna priča testimone di nozze
    poročni prstan anello matrimoniale
    poročni list certificato di matrimonio
    poročna matična knjiga registro dei matrimoni
  • posvéten (-tna -o) adj.

    1. laico, profano, secolare:
    posvetni človek laico
    posvetna obleka abito secolare
    posvetna oblast potere temporale, potere terreno (proti: potere spirituale); potere civile, potere politico (proti: potere religioso, potere ecclesiastico); hist. braccio secolare
    posvetno sodstvo giustizia secolare, tribunali secolari

    2. temporale, terreno:
    odpovedati se posvetnim željam rinunciare ai piaceri terreni
  • potapljáški (-a -o) adj. di, da palombaro; di, da sommozzatore; di, da subacqueo:
    potapljaška obleka muta (da sub, da sommozzatore, da subacqueo)
    potapljaški skafander scafandro da palombaro
    potapljaški zvon campana subacquea, campana pneumatica
  • pozími adv. d'inverno:
    obleka za pozimi abito invernale
  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto
  • prázničen (-čna -o) adj. festivo, di festa; solenne; festaiolo, domenicale:
    praznična obleka abito festivo, di festa, solenne, della domenica
    praznični dan giorno festivo
    praznični kres baldoria tosk.
    praznično razpoloženje atmosfera domenicale, festaiola
  • prážnji (-a -e) adj. star. (prazničen) di, da festa, festivo:
    pražnja obleka abito da festa
  • prekrásen (-sna -o) adj. meraviglioso, magnifico, splendido; divino:
    prekrasna obleka un bellissimo vestito, uno splendido vestito, un vestito stupendo
    prekrasen glas ima ha una voce meravigliosa, una voce divina
  • prevêlik (-a -o) adj. troppo grande, troppo largo, troppo grosso; sproporzionato, eccessivo; troppo importante; grandissimo, importantissimo;
    prevelik birokratski aparat una burocrazia pletorica
    prevelik poudarek troppa importanza, troppo peso, troppo rilievo
    čevlji in obleka so mu preveliki sguazza nelle scarpe, nel vestito
    prevelika doza (mamila) superdose, overdose; angl.; dose eccessiva (di droga, di stupefacente)
    prevelika oblast prepotere, strapotere, potere eccessivo
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • priléči se (-léžem se) | prilégati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. fare bene, piacere:
    zjutraj se mi prileže ležati la mattina mi piace crogiolarmi sotto le coperte
    dobra kava se zmeraj prileže un buon caffè fa sempre bene

    2. calzare, combaciare, connettere; stare, vestire bene; strojn. indentare:
    čevlji se prilegajo le scarpe calzano benissimo
    plašč se ti odlično prilega il cappotto ti sta, ti si attaglia perfettamente
    zgornja in spodnja čeljust, zobna loka se prilegata le due mandibole, i due archi dentari combaciano
    strojn. kolesje se prilega l'ingranaggio indenta
    rdeča barva se ji prilega il rosso le sta bene, le si addice
    obleka se ne prilega dobro vratu l'abito non accolla bene