sklèp (sklépa) m
1. anat. giuntura, articolazione:
bolečina v sklepih dolori articolari
skočiti iz sklepa slogarsi
čeljustni, kolčni, kolenski sklep giuntura mandibolare, dell'anca, del ginocchio
med. otrdelost, vnetje sklepa rigidità dell'articolazione, artrite
vet. skočni sklep garretto
2. congiuntura, collegamento
3. conclusione, chiusa:
priti do zmotnega sklepa giungere a conclusioni errate
dedukcijski, indukcijski sklep deduzione, induzione
filoz. logični sklep conclusione logica
filoz. sklep silogizma conclusione del sillogismo
lit. sklep (literarnega dela) conclusione
geogr. sklep doline fondovalle, sbocco della valle
žel. sklep vlaka coda del treno
4. decisione, risoluzione, deliberazione:
narediti trden sklep decidere fermamente
držati se svojega sklepa attenersi alle proprie decisioni
izglasovati, sprejeti sklep votare, varare, accogliere una decisione
čvrst sklep risoluzione ferma
5. jur. decreto, ordinanza;
končni sklep risoluzione definitiva
hist. sklep senata senatoconsulto
Zadetki iskanja
- sráti (sérjem) imperf. vulg.
1. defecare; vulg. cacare, scacazzare
2. srati ga fare stupidaggini, combinare guai; ekst. gozzovigliare
3. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, zavrnitve)
spet ni mogel narediti šoferskega izpita. Ne ga srati! è stato di nuovo bocciato all'esame di guida. Ma no!
4. vulg.
srati klamfe dire, raccontare fesserie, stupidaggini
komu srati na glavo bistrattare, svillaneggiare qcn. - stísnjen (-a -o) adj. stretto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kaj s stisnjenimi zobmi fare qcs. a denti stretti, controvoglia, obtorto collo
pren. stisnjen ob tla messo con le spalle al muro
jeklenka s stisnjenim plinom bombola di gas compresso - stŕm (-a -o) adj. ripido, scosceso, erto, dirupato:
strmo pobočje pendio ripido; scavezzacollo
strma pot sentiero scosceso
strm dvig cen forte aumento dei prezzi
strm pogled sguardo penetrante
narediti strmo kariero fare una carriera fulminante, folgorante
ekst. šport. strm klanec rampa
strma gora, stena sasso
strma skalnata obala falesia
strma krivulja curva ripida - stvár (-í) f
1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali
2. (bitje) cosa, coso, essere:
drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare
3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
zaupne stvari cose, faccende confidenziali
4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta
5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
(to je) tvoja stvar sono affari tuoi
6. (v medmetni rabi):
jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari se zapletajo le cose si complicano
stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
filoz. stvar na sebi cosa in sé - svét (-a -o)
A) adj.
1. rel. santo, sacro:
Sveti Duh Spirito Santo
sveta družina Sacra Famiglia
Sveta dežela Terrasanta
sveta pesem inno sacro
sveta maša santa messa
sveta podoba immagine sacra
sveti oče il santo padre, il pontefice
Sveti sedež la Santa Sede
Sveto pismo Sacre Scritture
sveto leto anno santo
sveto olje olio santo
sveto rešnje telo eucaristia
Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini
2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
(indijska) sveta krava vacca sacra
romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa
3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile
4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
bil je svet človek era un sant'uomo
5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
sveti mir santa pace
to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sveta podobica santino
Sveti oficij Sant'Offizio
rel. sveta vojna guerra santa
inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
inter. sveta nebesa! santo cielo!
med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)
B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
Vsi sveti Ognissanti
Najsvetejše il Santissimo - šála (-e) f
1. scherzo, celia:
nedolžna šala scherzo innocente
neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
narediti šalo fare, giocare uno scherzo
prvoaprilska šala pesce d'aprile
2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
stresati šale raccontare barzellette
dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta
3. (šaljenje) scherzo; ridere:
pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere
4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. to ni šala non è una bagatella
denimo šalo na stran scherzi a parte
ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo - škandál (-a) m
1. scandalo, affaire:
narediti, preprečiti škandal provocare, scongiurare lo scandalo
gospodarski, politični, ljubezenski škandal scandalo economico, politico; affaire
2. (v medmetni rabi) scandalo; vergogna - škárje (-rij) f pl.
1. forbici; cesoie:
konica, uho škarij la punta, l'anello delle forbici
kleparske, vrtnarske škarje cesoie da carrozziere, da giardiniere
krojaške, frizerske škarje forbici da sarto, da parrucchiere
ovčje škarje tosatrice
teh. škarje za živo mejo tosasiepi
škarje za rezanje pločevine cesoiatrice
pren. škarje cenzure le forbici della censura
2. zool. chela
3. ekon. forbice:
škarje cen, plač la forbice dei prezzi, dei salari
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filmu škarje ne bi škodile la pellicola avrebbe bisogno di una bella sforbiciata
imeti škarje in platno v rokah tenere il coltello dalla parte del manico
šport. narediti škarje fare una sforbiciata
avt. priti v škarje invadere la corsia opposta (provocando uno scontro) - šóbček (-čka) m musetto:
narediti šobček fare il broncio - špága (-e) f pog. spago; corda:
žarg. šport. narediti špago fara una spaccata
pren. držati koga na špagi tenere qcn. al guinzaglio, avere qcn. sotto il proprio controllo - špás (-a) m pog. scherzo; burla:
za špas kaj narediti fare qcs. per scherzo
to narediti je zame špas farlo per me è un'inezia
to je pa drag špas questo però costa molto
imeti s kom velik špas divertirsi con qcn.
ne biti za špase essere serio, non gradire lo scherzo - štós (-a) m žarg. (šala, potegavščina) scherzo, tiro:
kaj narediti za štos fare qcs. per scherzo - táktičen (-čna -o) adj. tattico (tudi pren.):
narediti taktični načrt elaborare un piano tattico
taktična poteza mossa tattica
voj. taktična raketa missile tattico
voj. taktični cilj obiettivo tattico
voj. taktični umik ritirata tattica
aer. taktično letalo aereo tattico - trápast (-a -o) adj.
1. stupido, cretino, tonto
2. imbecille, idiota
3. (neprimeren) stupido:
ta trapasta glasba questa stupida musica
pog. narediti se trapastega fare il finto tonto
biti trapast za žensko andare matto per una donna - tŕma (-e) f
1. ostinatezza, caparbietà, cocciutaggine, testardaggine; puntiglio:
otroška, ženska trma cocciutaggine infantile, femminile
narediti kaj iz trme fare qcs. per puntiglio
vztrajati v trmi incaponirsi
2. uomo testardo, cocciuto, caparbio - umétnost (-i) f
1. arte:
umetnost in znanost arte e scienza
dela antične, renesančne, sodobne umetnosti opere dell'arte classica, rinascimentale, contemporanea
umetnost zaradi umetnosti l'art pour l'art
2. (dejavnost glede na izrazno sredstvo) arte:
akademija za upodabljajočo umetnost accademia di belle arti
uporabna umetnost arte applicata
3. (likovna umetnost) arte figurativa, arti figurative:
muzej moderne umetnosti museo d'arte moderna
razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti mostra di arte astratta, d'avanguardia, popolare
4. (umetniško ustvarjanje) arte:
v njegovi umetnosti so vidni najrazličnejši vplivi nella sua arte sono visibili i più diversi influssi
5. pren. (dejavnost, ki zahteva spretnost) arte:
kuharska umetnost arte della cucina, gastronomia
govorniška umetnost retorica
umetnost aranžiranja izložb vetrinistica
umetnost vojskovanja l'arte della guerra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekst. živeti s tako plačo je velika umetnost a vivere con una paga così misera ci vuole una gran bravura
to narediti ni nobene umetnost (farlo) è roba da nulla
cerkvena umetnost arte sacra
dramska umetnost arte drammatica
naivna umetnost arte naïve, primitiva
sedma umetnost la settima arte, la settima musa, il cinema - uslúga (-e) f
1. favore, piacere, cortesia; servizio; knjiž. servigio:
storiti uslugo komu fare un piacere (a), rendere un servigio (a)
biti komu na uslugo essere a disposizione di qcn.
na uslugo (sem vam) prego!, favorisca!
pren. narediti komu medvedjo uslugo rendere un cattivo servizio a qcn.
2. (storitev) servizio; prestazione:
gostinske, hotelske, obrtne, poštne usluge servizi alberghieri, artigianali, postali - uvòd (-óda) m
1. introduzione, premessa; prefazione:
narediti kratek uvod fare una breve introduzione
uvod knjige prefazione del libro
2. ekst. introduzione, preludio:
njegov krik je bil uvod v splošen pretep il suo grido fu il preludio a un parapiglia generale
3. knjiž. (kar uvaja v vedo) introduzione; (uvodna razprava) prolegomeni - vájen (-a -o) adj. abituato, abituale; avvezzo; rotto:
biti vajen česa essere abituato a qcs.
vajen naporov rotto, avvezzo alla fatica
narediti kaj z vajenim gibom fare qcs. con gesto abituale