čŕkica (-e) f dem. od črka piccola lettera; pren.
ne sporočiti niti črkice non riferire un'acca
Zadetki iskanja
- čŕn (-a -o)
A) adj.
1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece
2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione
3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera
4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri
5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto
6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)
7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)
B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi - čudíti se (-im se)
A) imperf. refl. ➞ začuditi se
1.
čuditi se čemu meravigliarsi, stupirsi di
2. ammirare qcs.
B) čudíti, čúditi (-im) imperf. tr. meravigliare, sorprendere:
čudi me, da tega ni še nihče opazil mi meraviglia che non se ne sia accorto ancora nessuno - čúdo1 (-a, -esa) n
1. (izreden dogodek, naključje) miracolo, prodigio; meraviglia:
ni čudo, da ga nihče ne mara non meraviglia che nessuno gli voglia bene
2. (kar zbuja občudovanje) meraviglia:
sedem svetovnih čudes le sette meraviglie del mondo
3. (izreden dosežek) prodigio:
čudo sodobne tehnike un prodigio della tecnica moderna
4. (nenavadno bitje ali stvar) essere fantastico, meraviglioso; cosa fantastica, meravigliosa
5. knjiž. (začudenje, presenečenje) meraviglia, stupore:
od čuda je izbuljil oči strabuzzò gli occhi dallo stupore
6. (v medmetni rabi) miracolo; meraviglia:
čudo božje, kaj si še živ? miracolo! sei ancora vivo?
(v pravljicah) čudo prečudno meraviglia delle meraviglie - čútiti (-im)
A) imperf. ➞ začutiti
1. (zaznavati s čutili) sentire:
čutil je, da ga duši si sentiva soffocare
2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo
3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria
4. (imeti čustva, občutke) sentire:
čutiti žalost sentire, provare dolore
čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.
5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra
6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato
B) čutíti se (-im se) imperf. refl.
1. sentirsi:
ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso
2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare - da konj.
1. (v pripovednih odvisnikih) che:
škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi
2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto
3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti
4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare
5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente
6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra
7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso
8. (v časovnih odvisnikih) che:
počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse
9. (eliptično za izražanje)
a) ukaza, želje: ○:
da bi te strela! ti venisse un accidente!
b) ugibanja: ○:
pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
c) začudenja: ○:
da te ni sram vergognati!
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici
10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene - dà
A) adv.
1. (izraža pritrjevanje) sì:
'Si pripravljen?' 'Da' 'Sei pronto?' 'Sì'
ne reči ne da, ne ne non dire né ai né bai; nicchiare
2. (izraža podkrepitev trditve; izraža domislek) sì, già:
ah, da, zdaj se spomnim ah sì, adesso ricordo
3. (izraža obotavljanje, pomislek) sì
B) subst. inv. sì:
odgovarjam z odločnim da e io rispondo con un bel sì - dajáti (dájem)
A) imperf. ➞ dati
1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire
2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo
3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti
4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare
5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?
6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto
7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini
8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza
9.
dajati nase tenere alla propria persona
10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare
B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.
1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con
2. (prepirati se) litigare
3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente - dáleč adv.
1. (izraža veliko razdaljo) lontano:
ne daleč non lontano
daleč od lontano da
od daleč da lontano
do vasi je uro daleč il villaggio è a un'ora di cammino
kakor daleč seže oko a perdita d'occhio
2. (izraža veliko časovno oddaljenost) lontano:
biti daleč essere lontano
videti daleč vedere lontano, prevedere
3. pren. (izraža veliko mero) di gran lunga, di molto:
daleč presegati koga superare, essere di molto, di gran lunga superiore a qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti (že) daleč s čim essere (ben) avanti in qcs.
pren. ne priti daleč non arrivare lontano, non combinare molto
biti daleč od tega, da essere ben lontano dal, non avere affatto intenzione di
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
počasi se daleč pride chi va piano va sano e va lontano
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore - dálje adv.
1. (bolj daleč) più lontano:
pren. ne videti dalje od svojega nosa non vedere più lontano del proprio naso
2. (izraža daljše trajanje) più a lungo di:
dalje časa da molto tempo, parecchio tempo, un certo tempo
3. (izraža premikanje od določenega mesta) più avanti; in poi:
na desno je polje, dalje gozd a destra è la campagna, più avanti il bosco
slikarstvo od impresionistov dalje la pittura dagli impressionisti in poi
4. (v vezniški rabi) e, quindi:
in tako dalje eccetera - dán (dnéva) m
1. giorno; giornata:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
dogodek dneva l'avvenimento del giorno
rel. sodni dan il giorno del giudizio
plačilni dan giorno di pagamento
semanji, tržni dan giorno di fiera
delovni dan giornata lavorativa
rojstni dan compleanno
uradni dan sodišča giorno d'udienza
dan zmage l'anniversario della vittoria
dan žena giornata della donna
2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
sredi belega dne in pieno giorno
jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
(kot pozdrav) dober dan! buongiorno!
3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
v davnih dneh tanto tempo fa
njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(kaj) priti na dan venirsi a sapere
(s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
pren. udariti na dan erompere
dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
noč in dan notte e giorno, senza sosta
leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
lepega dne un bel giorno
pasji dnevi canicola
pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
materinski dan il giorno della mamma
delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
dan hoda giornata, giorno di cammino
dan pred vigilia
dan pred izpitom la vigilia dell'esame
junak dneva l'uomo del giorno
iz dneva v dan di giorno in giorno
različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
PREGOVORI:
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba - dán (-a -o) adj.
1. knjiž. dato:
znajti se v danih razmerah arrangiarsi, cavarsela in quelle date condizioni
2. mat. dato:
iz danega polmera izračunati obseg kroga dato il raggio, calcolare la circonferenza del cerchio
3. dato; concesso:
na dano znamenje so začeli teči a un dato segnale cominciarono a correre
ne biti dano (komu) non essere dato (a uno) di... - dánes adv.
1. oggi:
za danes je dovolj per oggi basta
pridi danes teden, mesec vieni oggi a otto, a un mese
danes teden je umrl è morto una settimana fa
2. (v sedanjem času, zdaj) oggi, al presente, attualmente:
danes je svet precej drugačen oggi il mondo è molto cambiato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nisem šele danes na svet prišel, da bi ti verjel non sono (mica) nato ieri per crederti
pren. od danes do jutri dall'oggi al domani
delo, služba od danes do jutri lavoro occasionale, saltuario
živeti od danes do jutri vivere alla giornata
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri un oggi vale più di dieci domani; chi ha tempo non aspetti tempo - darován (-a -o) adj. donato, regalato; sacrificato
PREGOVORI:
darovanemu konju ne gledamo v zobe a caval donato non si guarda in bocca - dáti (dám)
A) perf. ➞ dajati
1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione
2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma
3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli
4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto
5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto
6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore
7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?
8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.
9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare
10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare
B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere - dejáti2 (déjem) perf. mettere:
dejati otroka v posteljo mettere a letto il bambino
tele dejati na raženj mettere il vitello ad arrostire (allo spiedo)
kam neki so se dejali? dove (mai) sono? dove sono andati a finire?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dejati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pren. ne dejati koga iz kože non far male a
pren. dejati koga v koš aver ragione di qcn., aver la meglio su qcn.
dejati koga v sveto olje dare a qcn. l'estrema unzione
dobro dejati fare bene; gradire, piacere
sončni žarki dobro dejo il sole fa bene
hvala mu dobre de gli piace essere lodato
nič ne de non fa niente
od zadrege ni vedel, kam bi se dejal dall'imbarazzo non sapeva cosa fare - délati (-am)
A) imperf.
1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione
2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione
3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito
4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna
5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile
6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti
7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello
8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente
9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco
B) délati se (-am se) imperf. refl.
1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro
2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam - delíti (-ím) imperf. ➞ razdeliti
1. dividere, ripartire:
deliti na tri dele dividere in tre parti
deliti dobiček dividere, ripartire il guadagno
2. distribuire, dare:
deliti darove fare regali
deliti zaušnice dare, somministrare ceffoni
deliti miloščino fare la carità, l'elemosina
iron. deliti nauke somministrare ammaestramenti
pejor. deliti vodilne funkcije lottizzare
deliti propagandne letake volantinare
3. (imeti kaj skupaj s kom) dividere, spartire, avere in comune:
deliti s kom veselje, žalost dividere con qcn. la gioia, il dolore
4. (biti vmes) dividere, separare:
Alpe delijo Italijo od evropske celine le Alpi separano l'Italia dal continente europeo
5. mat. dividere:
deliti 20 s 5 dividere 20 per 5
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne deliti koga mnenje non condividere l'opinione di qcn.
pren. deli in vladaj! divide et impera! - délo (-a) n
1. lavoro; opera:
fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
kvalificirano delo lavoro qualificato
vreči se na delo buttarsi a lavorare
zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
prenehati z delom finire, smettere di lavorare
začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro
2. (trud, napor) fatica, sforzo
3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
pisateljsko delo opera, attività letteraria
4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende
5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
(izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto
6. (zaposlitev, služba) lavoro:
dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
biti brez dela essere senza lavoro
odpustiti koga z dela licenziare qcn.
priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
dela prosti dnevi giornate non lavorative
izostanek od dela assenza dal lavoro
kmečko delo lavoro agricolo
delo v rudniku lavoro in miniera
delo pri stroju lavoro a una macchina
7. fiz. lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. delitev dela divisione del lavoro
zal. izbrano delo opere scelte
zal. zbrano delo opera omnia
prisilno delo lavori forzati
delo ne more čakati il lavoro è urgente
propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
(kaj) biti na delu agire, essere all'opera
(kaj) biti v delu starsi finendo
(kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
delo gre (komu)
od rok il lavoro procede veloce
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
delo skupščine i lavori dell'assemblea
delo na domu lavoro a domicilio
delo na črno lavoro nero
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
javna dela lavori pubblici
kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
to je delo mojih rok è opera delle mie mani
poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
šol. delo za določen čas precariato
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie - delováti (-újem) imperf.
1. agire:
strup je začel takoj delovati il veleno comiciò ad agire subito, l'azione del veleno si fece subito sentire
2. (prenašati vpliv na kaj) agire, avere effetto:
ne vem, če so njegove vzpodbudne besede kaj delovale non so se le sue parole di incoraggiamento abbiano avuto qualche effetto
3. (opravljati delo na nekem področju) operare, lavorare, essere attivo:
javno delovati essere attivo nella vita pubblica
4. (biti v delovnem stanju) funzionare, essere in funzione:
prezračevalna naprava ne deluje l'impianto di areazione non funziona