Franja

Zadetki iskanja

  • čŕkica (-e) f dem. od črka piccola lettera; pren.
    ne sporočiti niti črkice non riferire un'acca
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi
  • čudíti se (-im se)

    A) imperf. refl. ➞ začuditi se

    1.
    čuditi se čemu meravigliarsi, stupirsi di

    2. ammirare qcs.

    B) čudíti, čúditi (-im) imperf. tr. meravigliare, sorprendere:
    čudi me, da tega ni še nihče opazil mi meraviglia che non se ne sia accorto ancora nessuno
  • čúdo1 (-a, -esa) n

    1. (izreden dogodek, naključje) miracolo, prodigio; meraviglia:
    ni čudo, da ga nihče ne mara non meraviglia che nessuno gli voglia bene

    2. (kar zbuja občudovanje) meraviglia:
    sedem svetovnih čudes le sette meraviglie del mondo

    3. (izreden dosežek) prodigio:
    čudo sodobne tehnike un prodigio della tecnica moderna

    4. (nenavadno bitje ali stvar) essere fantastico, meraviglioso; cosa fantastica, meravigliosa

    5. knjiž. (začudenje, presenečenje) meraviglia, stupore:
    od čuda je izbuljil oči strabuzzò gli occhi dallo stupore

    6. (v medmetni rabi) miracolo; meraviglia:
    čudo božje, kaj si še živ? miracolo! sei ancora vivo?
    (v pravljicah) čudo prečudno meraviglia delle meraviglie
  • čútiti (-im)

    A) imperf. ➞ začutiti

    1. (zaznavati s čutili) sentire:
    čutil je, da ga duši si sentiva soffocare

    2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
    živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo

    3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
    čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
    v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria

    4. (imeti čustva, občutke) sentire:
    čutiti žalost sentire, provare dolore
    čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
    čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.

    5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
    begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra

    6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
    čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato

    B) čutíti se (-im se) imperf. refl.

    1. sentirsi:
    ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
    čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso

    2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
    ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare
  • da konj.

    1. (v pripovednih odvisnikih) che:
    škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
    ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
    bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

    2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
    kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
    veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

    3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
    povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

    4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
    planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

    5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
    smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

    6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
    tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

    7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
    vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

    8. (v časovnih odvisnikih) che:
    počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

    9. (eliptično za izražanje)
    a) ukaza, želje: ○:
    da bi te strela! ti venisse un accidente!
    b) ugibanja: ○:
    pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
    c) začudenja: ○:
    da te ni sram vergognati!
    č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
    da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
    d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
    in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

    10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
    delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene


  • A) adv.

    1. (izraža pritrjevanje) sì:
    'Si pripravljen?' 'Da' 'Sei pronto?' 'Sì'
    ne reči ne da, ne ne non dire né ai né bai; nicchiare

    2. (izraža podkrepitev trditve; izraža domislek) sì, già:
    ah, da, zdaj se spomnim ah sì, adesso ricordo

    3. (izraža obotavljanje, pomislek)

    B) subst. inv. sì:
    odgovarjam z odločnim da e io rispondo con un bel sì
  • dajáti (dájem)

    A) imperf. ➞ dati

    1. dare:
    dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
    dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
    dajati v najem dare in affitto, affittare
    pog. dajati nazaj restituire

    2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
    dajati v spomin dare in ricordo

    3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
    obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
    delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti

    4. (s širokim pomenskim obsegom)
    a) s prislovnim določilom:
    dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
    dajati na trg lanciare sul mercato
    b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
    obleko dajati delat far fare il vestito
    to mi daje misliti ciò mi fa pensare

    5. (plačevati) dare, offrire:
    dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
    (ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?

    6.
    dajati mleko (krava) dare il latte
    dajati volno (ovca) dare la lana
    pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
    pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
    dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
    dajati potuho tener mano a qcn.
    dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto

    7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
    dajati nauke dare, impartire insegnamenti
    dajati pomoč dare, porgere aiuto
    dajati ukaze dare ordini

    8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
    tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza

    9.
    dajati nase tenere alla propria persona

    10. pog. (boleti):
    daje ga želodec gli duole lo stomaco
    daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
    v križ me daje mi duole la schiena
    dajati duška dare sfogo
    dajati prednost čemu preferire qcs.
    dajati (kaj komu)
    iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
    pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
    dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
    dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
    rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
    dajati (predpisati)
    zdravilo dare una medicina
    dajati ime imporre un nome
    dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
    dajati na glasovanje passare ai voti
    dati duška sfogare
    dajati na stran accantonare
    dajati prednost anteporre, preferire
    dati ritem ritmare
    tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
    dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
    dajati v najem noleggiare
    dajati v zakup appaltare

    B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.

    1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con

    2. (prepirati se) litigare

    3.
    dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
  • dáleč adv.

    1. (izraža veliko razdaljo) lontano:
    ne daleč non lontano
    daleč od lontano da
    od daleč da lontano
    do vasi je uro daleč il villaggio è a un'ora di cammino
    kakor daleč seže oko a perdita d'occhio

    2. (izraža veliko časovno oddaljenost) lontano:
    biti daleč essere lontano
    videti daleč vedere lontano, prevedere

    3. pren. (izraža veliko mero) di gran lunga, di molto:
    daleč presegati koga superare, essere di molto, di gran lunga superiore a qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti (že) daleč s čim essere (ben) avanti in qcs.
    pren. ne priti daleč non arrivare lontano, non combinare molto
    biti daleč od tega, da essere ben lontano dal, non avere affatto intenzione di
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    počasi se daleč pride chi va piano va sano e va lontano
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
  • dálje adv.

    1. (bolj daleč) più lontano:
    pren. ne videti dalje od svojega nosa non vedere più lontano del proprio naso

    2. (izraža daljše trajanje) più a lungo di:
    dalje časa da molto tempo, parecchio tempo, un certo tempo

    3. (izraža premikanje od določenega mesta) più avanti; in poi:
    na desno je polje, dalje gozd a destra è la campagna, più avanti il bosco
    slikarstvo od impresionistov dalje la pittura dagli impressionisti in poi

    4. (v vezniški rabi) e, quindi:
    in tako dalje eccetera
  • dán (dnéva) m

    1. giorno; giornata:
    leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
    dogodek dneva l'avvenimento del giorno
    rel. sodni dan il giorno del giudizio
    plačilni dan giorno di pagamento
    semanji, tržni dan giorno di fiera
    delovni dan giornata lavorativa
    rojstni dan compleanno
    uradni dan sodišča giorno d'udienza
    dan zmage l'anniversario della vittoria
    dan žena giornata della donna

    2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
    jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
    dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
    sredi belega dne in pieno giorno
    jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
    (kot pozdrav) dober dan! buongiorno!

    3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
    odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
    pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
    na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
    v davnih dneh tanto tempo fa
    njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
    pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
    pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (kaj) priti na dan venirsi a sapere
    (s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
    pren. udariti na dan erompere
    dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
    noč in dan notte e giorno, senza sosta
    leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
    živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
    pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
    zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
    imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
    lepega dne un bel giorno
    pasji dnevi canicola
    pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
    ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
    za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
    materinski dan il giorno della mamma
    delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
    dan hoda giornata, giorno di cammino
    dan pred vigilia
    dan pred izpitom la vigilia dell'esame
    junak dneva l'uomo del giorno
    iz dneva v dan di giorno in giorno
    različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
    dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
    PREGOVORI:
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • dán (-a -o) adj.

    1. knjiž. dato:
    znajti se v danih razmerah arrangiarsi, cavarsela in quelle date condizioni

    2. mat. dato:
    iz danega polmera izračunati obseg kroga dato il raggio, calcolare la circonferenza del cerchio

    3. dato; concesso:
    na dano znamenje so začeli teči a un dato segnale cominciarono a correre
    ne biti dano (komu) non essere dato (a uno) di...
  • dánes adv.

    1. oggi:
    za danes je dovolj per oggi basta
    pridi danes teden, mesec vieni oggi a otto, a un mese
    danes teden je umrl è morto una settimana fa

    2. (v sedanjem času, zdaj) oggi, al presente, attualmente:
    danes je svet precej drugačen oggi il mondo è molto cambiato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel, da bi ti verjel non sono (mica) nato ieri per crederti
    pren. od danes do jutri dall'oggi al domani
    delo, služba od danes do jutri lavoro occasionale, saltuario
    živeti od danes do jutri vivere alla giornata
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri un oggi vale più di dieci domani; chi ha tempo non aspetti tempo
  • darován (-a -o) adj. donato, regalato; sacrificato
    PREGOVORI:
    darovanemu konju ne gledamo v zobe a caval donato non si guarda in bocca
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • dejáti2 (déjem) perf. mettere:
    dejati otroka v posteljo mettere a letto il bambino
    tele dejati na raženj mettere il vitello ad arrostire (allo spiedo)
    kam neki so se dejali? dove (mai) sono? dove sono andati a finire?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dejati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pren. ne dejati koga iz kože non far male a
    pren. dejati koga v koš aver ragione di qcn., aver la meglio su qcn.
    dejati koga v sveto olje dare a qcn. l'estrema unzione
    dobro dejati fare bene; gradire, piacere
    sončni žarki dobro dejo il sole fa bene
    hvala mu dobre de gli piace essere lodato
    nič ne de non fa niente
    od zadrege ni vedel, kam bi se dejal dall'imbarazzo non sapeva cosa fare
  • délati (-am)

    A) imperf.

    1. lavorare:
    delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
    delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
    pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
    delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
    delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
    delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
    pog. avto dela dobro l'auto va bene
    naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

    2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
    delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
    delati pri društvu essere attivo nell'associazione

    3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
    delati malto fare la malta
    delati most fare un ponte
    delati nalogo fare il compito

    4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
    delati stroje fabbricare macchine
    delati čipke fare pizzi
    delati drva fare la legna

    5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
    kaj delaš lepega? che fai di bello?
    poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

    6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
    delati korake (korakati) camminare, marciare
    delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
    delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
    delati šale (šaliti se) scherzare
    delati zločine commettere delitti

    7. (dajati komu lastnost, značilnost)
    delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
    delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

    8. (biti v delovnem stanju)
    srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
    zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
    pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

    9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
    grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
    delati po vesti agire secondo coscienza
    delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    delati komu družbo fare compagnia a qcn.
    pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
    delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
    delati kisel obraz torcere il muso, il naso
    šport. delati stojo fare una verticale
    delati scene fare scenate
    delati komu silo ricattare qcn.
    delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
    pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
    delati po urah fare gli straordinari
    pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
    pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
    delati čudeže operare miracoli
    delati dobra dela praticare il bene
    delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
    delati čistko epurare
    delati grdega imbruttire
    delati greh peccare
    delati grobe napake sfarfallare
    delati hrup rumoreggiare
    pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
    delati kruh panificare
    delati ljubosumnega ingelosire
    delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
    čeb. delati med mellificare
    delati mlačno intiepidire
    delati napoto impacciare
    delati odgovornega responsabilizzare
    grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
    delati oporoko testare
    iron. delati pogumnega ringalluzzire
    rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
    delati ponosnega inorgoglire
    delati požrešnega ingolosire
    tisk. delati prelom impaginare
    delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
    delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
    delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
    delati silo (komu) violentare (qcn.)
    delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
    delati slovnične napake sgrammaticare
    delati test testare
    delati topno solubilizzare
    delati vino vinificare
    delati vitkega snellire
    delati vtis impressionare
    delati zamišljenega incupire
    delati žaljive kretnje sberciare
    delati živčnega innervosire
    PREGOVORI:
    obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
    kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
    prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
    vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
    obleka dela človeka l'abito fa il monaco

    B) délati se (-am se) imperf. refl.

    1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
    na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
    dan se dela si fa giorno
    mrak se dela si fa scuro

    2. fingere, fare finta, fingersi:
    delati se bolnega fingersi malato
    delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
    dela se, da spi finge di dormire
    pog. delati se važnega darsi arie
    delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    pog. delati se neumnega fare lo gnorri
    delati se nevednega fare il nesci
    pejor. delati se učenega sdottoreggiare
    šalj. delati se vsevednega fare il quamquam
  • delíti (-ím) imperf. ➞ razdeliti

    1. dividere, ripartire:
    deliti na tri dele dividere in tre parti
    deliti dobiček dividere, ripartire il guadagno

    2. distribuire, dare:
    deliti darove fare regali
    deliti zaušnice dare, somministrare ceffoni
    deliti miloščino fare la carità, l'elemosina
    iron. deliti nauke somministrare ammaestramenti
    pejor. deliti vodilne funkcije lottizzare
    deliti propagandne letake volantinare

    3. (imeti kaj skupaj s kom) dividere, spartire, avere in comune:
    deliti s kom veselje, žalost dividere con qcn. la gioia, il dolore

    4. (biti vmes) dividere, separare:
    Alpe delijo Italijo od evropske celine le Alpi separano l'Italia dal continente europeo

    5. mat. dividere:
    deliti 20 s 5 dividere 20 per 5
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne deliti koga mnenje non condividere l'opinione di qcn.
    pren. deli in vladaj! divide et impera!
  • délo (-a) n

    1. lavoro; opera:
    fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
    kvalificirano delo lavoro qualificato
    vreči se na delo buttarsi a lavorare
    zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
    prenehati z delom finire, smettere di lavorare
    začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro

    2. (trud, napor) fatica, sforzo

    3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
    pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
    pisateljsko delo opera, attività letteraria

    4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
    važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
    gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
    hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende

    5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
    dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
    (izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto

    6. (zaposlitev, služba) lavoro:
    dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
    biti brez dela essere senza lavoro
    odpustiti koga z dela licenziare qcn.
    priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
    honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
    dela prosti dnevi giornate non lavorative
    izostanek od dela assenza dal lavoro
    kmečko delo lavoro agricolo
    delo v rudniku lavoro in miniera
    delo pri stroju lavoro a una macchina

    7. fiz. lavoro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. delitev dela divisione del lavoro
    zal. izbrano delo opere scelte
    zal. zbrano delo opera omnia
    prisilno delo lavori forzati
    delo ne more čakati il lavoro è urgente
    propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
    živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
    ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
    (kaj) biti na delu agire, essere all'opera
    (kaj) biti v delu starsi finendo
    (kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
    delo gre (komu)
    od rok il lavoro procede veloce
    rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
    mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
    delo skupščine i lavori dell'assemblea
    delo na domu lavoro a domicilio
    delo na črno lavoro nero
    nesreča pri delu infortunio sul lavoro
    javna dela lavori pubblici
    kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
    to je delo mojih rok è opera delle mie mani
    poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
    jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
    šol. delo za določen čas precariato
    PREGOVORI:
    brez dela ni jela chi non lavora non mangia
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
    po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie
  • delováti (-újem) imperf.

    1. agire:
    strup je začel takoj delovati il veleno comiciò ad agire subito, l'azione del veleno si fece subito sentire

    2. (prenašati vpliv na kaj) agire, avere effetto:
    ne vem, če so njegove vzpodbudne besede kaj delovale non so se le sue parole di incoraggiamento abbiano avuto qualche effetto

    3. (opravljati delo na nekem področju) operare, lavorare, essere attivo:
    javno delovati essere attivo nella vita pubblica

    4. (biti v delovnem stanju) funzionare, essere in funzione:
    prezračevalna naprava ne deluje l'impianto di areazione non funziona