težkó adv.
1. con difficoltà:
kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
težko se odločiti decidersi con difficoltà
težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà
2. difficilmente, difficile da:
težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti
3. (v povedni rabi) difficile, duro:
težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura
4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
težko mi je za brati i fratelli mi mancano
5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
težko bolan gravemente ammalato
težko udariti colpire forte
težko določljiv imprecisato
težko dostopen impervio
pren. težko garati fare il bufalo
težko izgovorljiv impronunciabile
težko razumljiv astruso, buio
težko rešljiv problematico
Zadetki iskanja
- tičáti (-ím) imperf.
1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa
2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti
3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa
4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.
5. pren. essere immersi; affogare:
tičati v opravkih essere sempre indaffarati
tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
tičati v dolgovih affogare nei debiti
tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
tičati v pasti essere in trappola, nei guai
vedno tičati skupaj stare sempre insieme
pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
PREGOVORI:
kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede - túliti (-im) imperf.
1. ululare, urlare:
sirene tulijo le sirene ululano
2. urlare, gridare:
tuliti od jeze urlare dalla rabbia
3. pren. ululare, mugolare:
burja tuli okrog oglov hiše la bora ulula attorno agli angoli della casa
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara ad ululare - vêlik (-íka -o)
A) adj.
1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo
2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo
B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai - véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta - vihár (-ja) m
1. bufera, burrasca, tempesta, temporale:
vihar besni, buči, tuli la tempesta infuria, ruggisce
vihar lomi, ruva drevje la tempesta spezza, sradica gli alberi
vihar nastane, se poleže, umiri la tempesta scoppia, si calma
kljubovati viharju affrontare, tener testa alla tempesta
orkanski vihar uragano
snežni vihar bufera di neve
tropski vihar ciclone tropicale, tifone
fiz. magnetni vihar tempesta magnetica
2. pren. (hrup, nemir; prepir) putiferio; lite
3. pren. bufera, tempesta, turbine:
vihar vojne la bufera, il turbine della guerra
4. pren. (velika mera, velika množina) subisso; pog. fracco:
vihar ploskanja un subisso di applausi
pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta - visôko adv. alto, in alto; altamente:
visoko dvigniti zastavo levare alta la bandiera
visoko peti cantare con voce alta
šport. visoko premagati nasprotnika sconfiggere duramente
visoko doneče besede parole altisonanti
preseliti se visoko na sever trasferirsi nel lontano nord
pren. visoko nositi nos darsi delle arie, montare in superbia
pren. povzpeti se visoko v družbi, visoko splezati salire in alto, raggiungere alte posizioni, cariche
biti visoko nad drugimi superare, avanzare di molto gli altri
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi troppo in alto sal, cade sovente precipitevolissimevolmente - vólk (-a) m
1. zool. lupo (Canis lupus):
volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
krdelo volkov branco di lupi
pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
pren. jesti kot volk mangiare voracemente
volk in volkulja il lupo e la lupa
2. pejor. belva
3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido
4. (v predik. rabi)
biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.
5. med. lupus
6. pog. kem. zeleni volk verderame
7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
navt. morski volk lupo di mare
pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
človek človeku volk homo homini lupus - vprášati (-am) | vpraševáti (-újem)
A) perf., imperf.
1. domandare, chiedere; richiedere, interpellare; consultare:
vprašati pisno, ustno chiedere per iscritto, a voce
vprašati za ceno chiedere il prezzo
vprašati po imenu chiedere il nome
vprašati z gibom roke, s pogledom chiedere con un cenno della mano, con lo sguardo, con gli occhi
vprašati za dovoljenje chiedere permesso
vprašati za nasvet specialista interpellare, consultare uno specialista
vprašati za račun chiedere il conto
vprašati po zdravju informarsi sulla salute
vprašati po kom richiedere notizie di qcn.
2. interrogare:
vprašati učenca interrogare l'alunno
vprašati koga matematiko interrogare qcn. la matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. tebe ni nihče nič vprašal sono affari che non ti riguardano
pren. za denar ne vprašam costi quel che costi
pren. vprašati za roko dekleta chiedere la mano della ragazza
PREGOVORI:
kdor vpraša, ne zaide bocca che tace mal si può aiutare
bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti più sanno essere le domande di un solo stolto che le risposte di sette saggi
B) vprášati se (-am se) | vpraševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. domandarsi, chiedersi - vréči (vŕžem)
A) perf.
1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle
2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico
3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)
4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico
5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline
6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)
7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata
8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie
9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato
10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare
B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.
1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse
2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico
3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato - vréden (-dna -o) adj.
1. del valore di, che vale:
njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto
2. degno; meritevole:
pomilovanja vreden degno di compassione
vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa
3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
vreden nakit gioielli preziosi
eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
vreden graje censurabile, sindacabile
vreden obsodbe condannabile
vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai - vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.
1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
vstajati izza mize alzarsi da tavola
vstajati iz postelje alzarsi dal letto
2. vstajati od interrompere, abbandonare:
vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura
3. levarsi, sollevarsi:
izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere
4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa
5. pren. risuscitare, risorgere:
vstajati iz revščine risorgere dalla miseria
6. pren. insorgere, ribellarsi:
tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari
7. rel.
vstati od mrtvih risorgere
Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
vstati z levo nogo alzarsi di malumore
vstati na pot andarsene
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca - za2 prep.
I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno
II. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello
2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor
3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio
4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone
5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce
6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico
7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza
8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.
9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare
10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto
11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie
12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni
13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo
14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo
15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori
16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo
III. (z orodnikom)
1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola
2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità
3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato
4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio
5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore
6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza
7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno
8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina - zadovóljen (-jna -o) adj. contento, soddisfatto, compiaciuto, pago:
biti s čim zadovoljen essere contento di qcs.
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciare il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai - zgódaj adv. presto, di buonora; pog. per tempino:
zgodaj leči coricarsi presto, andare a letto con le galline
zgodaj zjutraj la mattina presto
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca - znáti (znám) imperf.
1. sapere:
znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
znati tuje jezike sapere le lingue straniere
2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
znati se uveljaviti saper farsi valere
znati živeti saper vivere
kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga
3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte - žéti1 (žánjem) imperf.
1. agr. mietere, falciare; nareč. segare, tagliare:
žeti ječmen, rž, žito mietere l'orzo, la segale, il grano
žeti travo falciare, segare, tagliare l'erba
žeti na roke, s kombajnom mietere a mano, con la miettitrebbia
2. pren. mietere:
žeti aplavz, grajo mietere riconoscimenti, critiche
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento, raccoglie tempesta
kar kdo seje, to bo tudi žel si raccoglie quel che si semina