Franja

Zadetki iskanja

  • težkó adv.

    1. con difficoltà:
    kdor težko dela, mora tudi imeti močno hrano chi fa lavori pesanti deve avere una dieta sostanziosa
    težko se odločiti decidersi con difficoltà
    težko taljive kovine metalli di difficile fusibilità
    bolnik težko diha, govori il malato ha difficoltà di respiro, respira, parla con difficoltà

    2. difficilmente, difficile da:
    težko popravljiva škoda danni difficilmente riparabili
    težko prebavljiva hrana cibi difficili da digerire, indigesti

    3. (v povedni rabi) difficile, duro:
    težko je govoriti o tej stvari è difficile parlare della cosa
    po vojni je bilo nekaj časa težko per un po' di tempo dopo la guerra è stata dura

    4. (v povedni rabi v zvezi z 'za'):
    biti komu težko dispiacere per qcn., mancare
    težko mi je zanjo, ker je dobro dekle mi dispiace per lei che è una brava ragazza
    težko mi je za brati i fratelli mi mancano

    5. pren. (zelo, hudo) molto; gravemente, forte:
    težko bolan gravemente ammalato
    težko udariti colpire forte
    težko določljiv imprecisato
    težko dostopen impervio
    pren. težko garati fare il bufalo
    težko izgovorljiv impronunciabile
    težko razumljiv astruso, buio
    težko rešljiv problematico
  • tičáti (-ím) imperf.

    1. essere, stare; essere ficcato; stare accucciato; stare appeso:
    ključ tiči v ključavnici la chiave è nella toppa
    mačka je tičala za pečjo il gatto se ne stava accucciato dietro la stufa

    2. portare, infilarsi (esser vestito, calzato):
    tičati v preozkih hlačah portare calzoni troppo stretti

    3. (muditi se) trattenersi, stare, starsene:
    vedno tiči doma se ne sta sempre (tappato) in casa

    4. pren. (biti, obstajati) essere, manifestarsi; tradire:
    ugotoviti, kje tiči vzrok za kaj constatare qual è la causa di qcs.

    5. pren. essere immersi; affogare:
    tičati v opravkih essere sempre indaffarati
    tičati v knjigah essere immersi nella lettura, nello studio
    tičati v dolgovih affogare nei debiti
    tičati v revščini, zaostalosti languire nella miseria, nell'arretratezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prodajati kožo, dokler medved še v brlogu tiči vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    do kolen tičati v blatu essere nel fango fino al collo
    pren. srce mu je tičalo v grlu aveva il cuore in gola
    pren. srce mu tiči v hlačah s'è perso d'animo
    pren. strah mu tiči v kosteh ha una paura matta, una paura da morire
    tičati v pasti essere in trappola, nei guai
    vedno tičati skupaj stare sempre insieme
    pren. v tem grmu tiči zajec questo è il nocciolo del problema; qui sta il busillis
    PREGOVORI:
    kdor doma tiči, se malo nauči chi il mondo non vede, quale sia non crede
  • túliti (-im) imperf.

    1. ululare, urlare:
    sirene tulijo le sirene ululano

    2. urlare, gridare:
    tuliti od jeze urlare dalla rabbia

    3. pren. ululare, mugolare:
    burja tuli okrog oglov hiše la bora ulula attorno agli angoli della casa
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara ad ululare
  • vêlik (-íka -o)

    A) adj.

    1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
    velik nos un grande naso, un nasone
    veliki lov caccia grossa
    veliko premoženje un bel patrimonio
    velika vsota forte somma, somma ragguardevole
    velika torba una borsa capace
    velik del dobička larga parte degli utili
    velika napaka errore madornale
    velika goba fungo maiuscolo

    2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
    dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
    politik velikega stila un politico di grande stile
    pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. strah ima velike oči paura fa novanta
    rel. velika noč Pasqua
    pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
    velik dotok illuvie
    velik izdatek dispendio
    časn. velik naslov spallone
    velik neotesanec zoticone
    velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
    velik (mesarski)
    nož coltella
    pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
    velik ploščat čopič pennellessa
    pren. velik prah polverone
    avt. velik tovornjak bisonte della strada
    velik transparent striscione
    pog. velika količina barcata, buggerio, mare
    velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
    velika zmešnjava bailamme
    velika ženska donnone, donnona
    šalj. velika žepna ura martinaccio
    šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
    PREGOVORI:
    velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

    B) velíki (-a -o) m, f, n
    zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vihár (-ja) m

    1. bufera, burrasca, tempesta, temporale:
    vihar besni, buči, tuli la tempesta infuria, ruggisce
    vihar lomi, ruva drevje la tempesta spezza, sradica gli alberi
    vihar nastane, se poleže, umiri la tempesta scoppia, si calma
    kljubovati viharju affrontare, tener testa alla tempesta
    orkanski vihar uragano
    snežni vihar bufera di neve
    tropski vihar ciclone tropicale, tifone
    fiz. magnetni vihar tempesta magnetica

    2. pren. (hrup, nemir; prepir) putiferio; lite

    3. pren. bufera, tempesta, turbine:
    vihar vojne la bufera, il turbine della guerra

    4. pren. (velika mera, velika množina) subisso; pog. fracco:
    vihar ploskanja un subisso di applausi
    pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • visôko adv. alto, in alto; altamente:
    visoko dvigniti zastavo levare alta la bandiera
    visoko peti cantare con voce alta
    šport. visoko premagati nasprotnika sconfiggere duramente
    visoko doneče besede parole altisonanti
    preseliti se visoko na sever trasferirsi nel lontano nord
    pren. visoko nositi nos darsi delle arie, montare in superbia
    pren. povzpeti se visoko v družbi, visoko splezati salire in alto, raggiungere alte posizioni, cariche
    biti visoko nad drugimi superare, avanzare di molto gli altri
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi troppo in alto sal, cade sovente precipitevolissimevolmente
  • vólk (-a) m

    1. zool. lupo (Canis lupus):
    volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
    krdelo volkov branco di lupi
    pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
    pren. jesti kot volk mangiare voracemente
    volk in volkulja il lupo e la lupa

    2. pejor. belva

    3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

    4. (v predik. rabi)
    biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

    5. med. lupus

    6. pog. kem. zeleni volk verderame

    7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
    volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    navt. morski volk lupo di mare
    pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
    zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
    zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
    pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
    človek človeku volk homo homini lupus
  • vprášati (-am) | vpraševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. domandare, chiedere; richiedere, interpellare; consultare:
    vprašati pisno, ustno chiedere per iscritto, a voce
    vprašati za ceno chiedere il prezzo
    vprašati po imenu chiedere il nome
    vprašati z gibom roke, s pogledom chiedere con un cenno della mano, con lo sguardo, con gli occhi
    vprašati za dovoljenje chiedere permesso
    vprašati za nasvet specialista interpellare, consultare uno specialista
    vprašati za račun chiedere il conto
    vprašati po zdravju informarsi sulla salute
    vprašati po kom richiedere notizie di qcn.

    2. interrogare:
    vprašati učenca interrogare l'alunno
    vprašati koga matematiko interrogare qcn. la matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. tebe ni nihče nič vprašal sono affari che non ti riguardano
    pren. za denar ne vprašam costi quel che costi
    pren. vprašati za roko dekleta chiedere la mano della ragazza
    PREGOVORI:
    kdor vpraša, ne zaide bocca che tace mal si può aiutare
    bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti più sanno essere le domande di un solo stolto che le risposte di sette saggi

    B) vprášati se (-am se) | vpraševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. domandarsi, chiedersi
  • vréči (vŕžem)

    A) perf.

    1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
    vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
    silovito vreči scagliare, lanciare
    vreči proč buttar via
    vreči kovanec gettare la moneta
    vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
    vreči kocko gettare il dado
    vreči orožje gettare le armi
    vreči sidro gettare l'ancora
    šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
    vreči s sebe (konj) disarcionare
    vreči na obalo gettare sulla riva
    vreči bombe lanciare bombe
    vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
    pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

    2.
    vreči nazaj gettare indietro
    pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
    božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

    3.
    vreči na tla gettare a terra
    vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

    4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
    vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
    vreči koga na cesto gettare sul lastrico

    5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
    vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

    6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
    usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

    7.
    vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

    8.
    vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
    vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
    vreči iz sebe esplodere, sbottare
    vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

    9.
    vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
    vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
    impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

    10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
    kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
    glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
    nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
    pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
    vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
    pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
    vreči poljubček mandare un bacino
    pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
    pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
    pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
    pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
    vreči vlado abbattere il governo
    vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
    vreči iz postelje gettare dal letto
    vreči iz službe licenziare
    vreči iz spanja svegliare
    vreči iz tira sconvolgere, turbare
    vreči s prestola detronizzare
    pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
    publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
    pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
    vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
    vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
    vreči v ječo gettare in prigione
    vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
    pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
    vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
    vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
    pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
    pog. vreči čez vomitare
    kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    vreči iz stanovanja sfrattare
    vreči na tla abbattere, atterrare
    vreči nazaj rilanciare
    vreči s tečajev scardinare

    B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

    1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
    vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

    2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
    vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

    3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
    vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
    vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
    vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
    vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
    vrgel se je po očetu è suo padre sputato
  • vréden (-dna -o) adj.

    1. del valore di, che vale:
    njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
    as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
    gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

    2. degno; meritevole:
    pomilovanja vreden degno di compassione
    vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
    stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

    3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
    estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
    vreden nakit gioielli preziosi
    eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
    prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
    iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
    drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
    vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
    dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
    zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
    ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
    nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
    vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
    blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
    vreden graje censurabile, sindacabile
    vreden obsodbe condannabile
    vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
    PREGOVORI:
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

    1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
    vstajati izza mize alzarsi da tavola
    vstajati iz postelje alzarsi dal letto

    2. vstajati od interrompere, abbandonare:
    vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

    3. levarsi, sollevarsi:
    izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

    4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
    v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

    5. pren. risuscitare, risorgere:
    vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

    6. pren. insorgere, ribellarsi:
    tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

    7. rel.
    vstati od mrtvih risorgere
    Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
    vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
    vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
    vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
    vstati z levo nogo alzarsi di malumore
    vstati na pot andarsene
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zadovóljen (-jna -o) adj. contento, soddisfatto, compiaciuto, pago:
    biti s čim zadovoljen essere contento di qcs.
    PREGOVORI:
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciare il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
  • zgódaj adv. presto, di buonora; pog. per tempino:
    zgodaj leči coricarsi presto, andare a letto con le galline
    zgodaj zjutraj la mattina presto
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • znáti (znám) imperf.

    1. sapere:
    znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
    znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
    znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
    znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
    znati tuje jezike sapere le lingue straniere

    2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
    znati se uveljaviti saper farsi valere
    znati živeti saper vivere
    kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

    3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
    mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
    dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
    pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
    ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
    znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
    znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
    ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
    držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
    pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
    pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
    stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte
  • žéti1 (žánjem) imperf.

    1. agr. mietere, falciare; nareč. segare, tagliare:
    žeti ječmen, rž, žito mietere l'orzo, la segale, il grano
    žeti travo falciare, segare, tagliare l'erba
    žeti na roke, s kombajnom mietere a mano, con la miettitrebbia

    2. pren. mietere:
    žeti aplavz, grajo mietere riconoscimenti, critiche
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento, raccoglie tempesta
    kar kdo seje, to bo tudi žel si raccoglie quel che si semina