Franja

Zadetki iskanja

  • kúpiti (-im) | kupováti (-újem) perf., imperf.

    1. comprare, acquistare:
    kupiti avto, hišo comprare l'automobile, la casa
    kupiti za smešno ceno, po nizki ceni comprare a prezzo irrisorio, a buon prezzo
    kupiti za drag denar, po visoki ceni comprare caro, a caro prezzo
    kaj kupiti iz druge roke comprare qcs. di seconda mano

    2. (podkupiti, podkupovati) comprare, corrompere:
    sodnik se ni dal kupiti il giudice non si lasciò corrompere

    3. igre comprare (una carta):
    evf. pri sosedovih bodo kupili la vicina sta per partorire
    pren. kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco
    pren. kakor sem kupil, tako prodam come l'ho comprata così la vendo
  • kúžek (-žka) m dem. od kuža cagnolino:
    pren. držati se kakor polit kužek essere come un pulcino bagnato
  • ležáti (-ím) imperf.

    1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
    ležati v postelji stare a letto
    ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
    ležati kot mrtev giacere immobile
    ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
    ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale

    2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
    tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
    na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati

    3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con

    4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
    dežela leži na severu la regione si trova nel nord
    organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale

    5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
    po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte

    6. (izraža stanje osebka)
    ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
    ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
    ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
    igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
    pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
    to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
    do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
    povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
    pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
    odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
    vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
    ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
    ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
    pren. ležati v prahu giacere nella polvere
    ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
    pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
    mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
    ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
  • líti (líjem) imperf. ➞ zaliti

    1. diluviare, piovere (a dirotto), cadere, scorrere, grondare; inondare

    2. (liti solze) piangere, versare lacrime; (liti luč) mandare luce:
    luna lije bled svit la luna manda una luce pallida

    3. knjiž. (širiti se) diffondersi, spargersi

    4. (množično se premikati) riversarsi:
    po vseh poteh so lili begunci v mesto per tutte le strade si riversavano i profughi alla volta della città

    5. impers. piovere:
    lije kakor iz škafa, vedra, kakor za stavo piove a catinelle, a dirotto

    6. (ulivati) fondere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
    pog. kar lilo je iz njega aveva una forte diarrea
  • lízati (lížem)

    A) imperf. ➞ polizati

    1. leccare:
    mačka liže mladiče la gatta lecca i gattini
    lizati sladoled leccare un gelato

    2. pejor. sbaciucchiare

    3. pren. lambire:
    ogenj že liže streho il fuoco sta lambendo il tetto

    4. (švigati, plapolati) vampeggiare, fiammeggiare, guizzare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sonce liže zadnje krpe snega il sole scioglie le ultime pezze di neve
    pren. lizati pete, roke komu leccare i piedi a qcn., adulare qcn.; vulg. leccare il culo a qcn.
    boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti, dai leccapiedi

    B) lízati se (lížem se) imperf. refl.

    1. leccarsi

    2. sbaciucchiarsi; pog.
    vsak naj se liže ven, kakor se more si salvi chi può
  • ljúbo adv.

    1. amorevolmente; ekst. lievemente:
    vetrič ljubo pihlja spira una lieve brezza

    2. (v povedni rabi)
    biti (komu) ljubo aver caro, gradire, piacere
    ljubo mi bo, če me boste obiskali avrò caro se viene a trovarmi
    ni ji bilo ljubo, da so se sprli le dispiacque di aver litigato
    stori, kakor ti je ljubo fa' come ti pare e piace
  • lój (-a) m

    1. vet. sego; pren.
    iti kakor po loju andare liscio
    pren. goditi se (komu) kot črvu v loju stare come un pascià

    2. fiziol. sebo
  • lokomotíva (-e) f strojn. locomotiva:
    kurjač lokomotive il fuochista della locomotiva
    sopihati kakor lokomotiva sbuffare come una locomotiva
    normalnotirna, ozkotirna lokomotiva locomotiva a scartamento normale, a scartamento ridotto
    dizel, parna, električna lokomotiva locomotiva diesel, a vapore, elettrica
    premikalna (ranžirna)
    lokomotiva locomotiva di manovra
    pren. trgovina je lokomotiva razvoja il commercio è forza trainante dello sviluppo


  • A) adv. nareč.

    1. ma, quanto:
    ma ste neumni ma quant'è sciocco

    2. (ja) ma, sì, già:
    ma, kakor se vzame ma, dipende

    B) konj. (pa, ampak) ma, però:
    ma vi niste iz naših krajev ma lei non è delle nostre parti
  • máčka (-e) f

    1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
    mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
    mačke se gonijo i gatti sono in fregola
    mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
    pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
    biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
    prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
    angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

    2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
    da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
    pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
    pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
    pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
    igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
    zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
    zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
    morska (zamorska)
    mačka cercopiteco (Cercopithecus)
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
    še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco
  • máslo (-a) n

    1. burro:
    sveže, žarko maslo burro fresco, rancido
    kuhano, surovo maslo burro fuso, burro
    čajno maslo burro da tavola, di cremeria
    kakavovo maslo burro di cacao
    kokosovo maslo burro vegetale
    štručka masla panetto di burro
    na maslu ocvrta jajca uova al burro
    gastr. riž na maslu, z maslom riso al burro, col burro
    pren. maslo ali topovi burro o cannoni

    2. pren.
    to je njegovo maslo questo (pasticcio) l'ha combinato lui
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    iti kakor po maslu filare liscio come l'olio
    fiziol. ušesno maslo cerume
    gastr. sardelno maslo pasta di acciughe
  • meglà (-è, mègla -e) f

    1. nebbia; foschia; caligine:
    po dolini se valijo, vlečejo megle sulla valle si stende una densa coltre di nebbia
    debela, gosta megla nebbia fitta
    redka megla nebbia leggera, nebbiolina
    megla prahu nebbia di polvere
    pas megle banco di nebbia
    nepredirna megla cortina di nebbia

    2. pren. nebbia:
    megla nevednosti la nebbia dell'ignoranza
    zdrsniti v meglo nezavesti cadere nella nebbia dell'incoscienza
    megla se mi dela pred očmi mi sento mancare
    pren. biti zavit v meglo essere avvolto dalla nebbia (dei secoli), non essere ancora studiato
    vleči se kot megla trascinarsi
    spominjati se česa kakor v megli ricordarsi di qcs. nebulosamente
    meteor. inverzna megla nebbia per inversione
    nizka, visoka megla nebbia bassa, alta
    navt. rog za meglo sirena da nebbia
    voj. umetna megla nebbia artificiale
  • méh (-a) m

    1. mantice (del fabbro, dell'organo)

    2. šalj. fisarmonica:
    nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica

    3. star. (duda) zampogna, cornamusa

    4. otre:
    meh vina otre di vino
    pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
    vulg. razparati komu meh sventrare uno
    pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
    pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
    imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
    delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
    sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
    goniti meh tirare, menare il mantice
    fot. kamera na meh camera a soffietto
    čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
    anat. ledvični meh bacinetto renale
    zool. pljučni meh sacco aereo
    teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
    PREGOVORI:
    prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • mêhek (-hka -o)

    A) adj.

    1. molle, tenero, soffice, morbido:
    mehek sneg neve molle
    mehka blazina cuscino soffice, morbido
    mehek svinčnik matita tenera
    mehki lasje capelli morbidi

    2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
    mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

    3. lieve; caldo:
    mehek stisk roke una lieve stretta di mano
    mehke pastelne barve morbidi colori pastello

    4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

    5. pren. benevolo, affabile, cordiale

    6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
    mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
    šport. mehka igra gioco morbido
    iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
    imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
    imeti mehko srce avere un cuore tenero
    do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
    bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
    fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
    gastr. mehka moka farina macinata fine
    bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
    kem. mehka voda acqua dolce
    metal. mehke kovine metalli dolci
    kor. mehki copatki scarpette da ballo
    med. mehki čankar ulcera molle
    les. mehek les legno dolce
    metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
    fot. mehek negativ negativa sfocata
    agr. mehki sir formaggio tenero
    um. mehki slog gotico fiorito
    lingv. mehki soglasnik palatale
    mehki svinec piombo dolce
    anat. mehko nebo palato molle
    mehko vino vinello
    metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
    tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
    obl. mehek klobuk lobbia
    anat. mehka možganska opna pia madre
    gastr. mehki kravji sir provatura

    B) mêhki (-a -o) m, f, n
    kuhati (kostanj)
    do mehkega scuocere
    gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
    lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
    pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
    hoditi po mehkem camminare sul morbido
  • ménjati (-am) | menjávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
    menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
    menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

    2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
    mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

    3.
    menjati bivališče cambiare domicilio
    menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

    4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
    človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
    ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
    težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
    posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
    menjati pogovor, temo cambiare il discorso
    avt. menjati prestavo cambiare la marcia
    fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
    prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
    od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
    šah. menjati figure scambiare le figure

    5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
    PREGOVORI:
    volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

    B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

    1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
    v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

    2. variare, cambiare; voltarsi
  • mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
    hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
    poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
    miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
    pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
    gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
    biti moker kot miš essere bagnato fradicio
    biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
    ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
    ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
    igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
    kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi
  • móka1 (-e) f

    1. farina:
    mleti, presejati moko macinare, setacciare la farina
    bela, črna moka farina bianca, integrale
    ječmenova, koruzna, pšenična moka farina di orzo, di granturco (farina gialla), di grano
    krušna moka farina di pane
    pren. gledati kakor miš iz moke guardare con occhi assonnati

    2. farina:
    kokosova moka farina di cocco
    krompirjeva moka fecola
    krmilna moka farina da foraggio
    sladkorna moka zucchero a velo

    3. nareč. agr. (poprh) pruina

    4. bot. (mokovec) sorbo (Sorbus aria)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    hmeljna moka luppolino
    kostna moka farina di ossa
    lesna moka segatura
    mehka moka fior di farina, farina fine
    mesna moka farina di carne
    ribja moka farina di pesce
  • móker (-kra -o)

    A) adj.

    1. bagnato:
    mokra cesta strada bagnata
    mokra obleka abito bagnato
    moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
    moker omet intonaco fresco
    mokro čelo fronte madida di sudore
    mokro oko occhio bagnato di pianto

    2. umido:
    moker svet terreno umido, landa umida

    3. pren. piovoso:
    moker april aprile piovoso

    4. teh. a umido:
    mokri tisk stampa a umido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
    držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
    mokra barva vernice fresca
    kem. mokra destilacija distillazione frazionata
    teh. mokra montaža montaggio a umido
    obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
    elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
    alp. mokri plaz lavina di neve umida
    adm. mokri žig timbro a inchiostro
    kozm. mokro britje rasatura a umido

    B) mókri (-a -o) m, f, n
    na mokrem sedeti sedere sul bagnato
    iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
    potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare
  • mràz (mráza) m

    1. freddo; gelo:
    mraz nastopi, poneha, popusti il freddo arriva, cessa
    mraz pritisne il freddo si fa intenso
    divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz freddo pungente, polare, freddo cane
    prvi mraz primi freddi
    trpeti, prenašati mraz patire, sentire, avere freddo
    drgetati, trepetati, tresti se od mraza tremare dal freddo
    biti ves trd od mraza essere gelato
    mraz mi je ho freddo
    mraz je, da drevje poka fa un freddo boia, cane

    2. (neprijeten občutek na koži zaradi vznemirjenja ipd. ) freddo:
    mraz ga spreleti, strese, če se tega spomni gli viene freddo solo a pensarci

    3. pren. (zadržanost, neprijaznost) gelo:
    mraz, ki ga začutiš ob nekih družinskih srečanjih il tangibile gelo di certe riunioni di famiglia

    4. nareč. (slana) brina;
    ajdo je osmodil, poparil mraz la brina ha bruciato il grano saraceno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mraz mi je v duši, pri duši sono triste, desolato
    nabrati se ga kakor berač mraza prendersi una sbronza colossale
    anat. čutnice za mraz cellule del freddo
    geogr. pol mraza Polo del freddo
  • najzádnji (-a -e) adj. redko (zadnji) ultimo, buon ultimo, ultimissimo:
    bil je najzadnji na vrhu arrivò in cima buon ultimo
    ravnati s kom kakor z najzadnjim hlapcem trattare uno come l'ultimo dei servi