tísti (-a -o)
A) adj.
1. quello:
tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio
2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
v tistih časih a quei tempi
3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine
4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi
B) tísti (-a -o) pron.
1. quello (-a):
tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico
2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare
3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
PREGOVORI:
tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello
Zadetki iskanja
- tórej
A) adv. dunque, quindi; allora:
vse je negotovo, kako naj vam torej zaupamo tutto è incerto; come dunque poterci fidare di voi
taka je torej stvar allora le cose stanno così
2. (v medmetni rabi) allora:
Torej? je vprašal Allora? domandò
B) tórej konj. dunque, perciò; cioè, vale a dire:
mislim, torej sem penso, dunque sono
predstava je prvega, torej v nedeljo lo spettacolo si terrà il primo, cioè domenica - tù adv.
1. qua, qui (per lo stato in luogo):
kje si? Tu dove sei? Qui
ljudje so tu delovni in gostoljubni qui la gente è operosa e ospitale
(pri govorjenju po telefonu) tu XY qui NN, al telefono NN
2. (v predik. rabi)
pomlad je tu è venuta la primavera
da da, leta so tu eh già, colpa degli anni
kosilo je tu, izvolite il pranzo è servito, prego!
tu doli, tu gori quaggiù, quassù
3. tu ... tam, tu pa tam qua... là, qua e là, ogni tanto, di tanto in tanto; saltuariamente; passim:
delal je zdaj tu, zdaj tam ha lavorato ora qui, poi là
tu pa tam raste kako drevo qua e là spunta un albero - úpati (-am)
A) imperf. sperare, confidare; aspettarsi, aspettare (fiducioso):
upati na ozdravitev sperare nella guarigione
upati na pomoč aspettarsi aiuto
B) úpati si, se (-am si, se) imperf. refl.
1. ardire, arrischiare, azzardarsi; avventurarsi:
ni si upal oporekati non ardiva protestare
upati si na odprto morje avventurarsi in mare aperto
2. (drzniti si) permettersi; presumere:
kako si upate? come si permette?
upa si soditi o nas presume di poterci giudicare
3. osare:
upam si trditi oso affermare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiž. ne upati si peritarsi
nisem si upal motiti te mi peritavo disturbarti - valovéti (-ím) imperf.
1. ondeggiare; mareggiare
2. pren. diffondersi, spandersi:
čutiti, kako kri valovi sentir ribollire il sangue - védeti (vém) imperf.
1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi
2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire
3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago
4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove
5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo
6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto - ví (vé vé) pron.
1. voi:
vsi delamo, vi pa spite noi tutti lavoriamo, mentre voi (voialtri) dormite
blagor vam! beati voi!
gorje vam! poveri voi!
2. (izraža osebo, ki jo govoreči vika) lei; knjiž. ella:
ogovarjati koga z vi dare del lei a qcn.
3. (v dajalniku izraža svojino, osebno prizadetost)
kako vam je ime? (lei) come si chiama?
to so vam bili lepi časi quelli sì erano bei tempi!
4. (izraža človeka nasploh)
hudo je, če vas tako zaničujejo è grave se ti disprezzano così, se si è disprezzati così - vídeti (-im)
A) imperf., perf.
1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile
2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese
3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste
4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta
B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista - vozíti (vózim)
A) imperf.
1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
voziti avto guidare la macchina
voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità
2. portare, trasportare:
voziti tovor trasportare un carico
voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella
3. fare corse, viaggiare, andare:
avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
srečno vozi! buon viaggio!
4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa
5. pog. (v medmetni rabi)
ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
voziti kot za stavo correre come un bolide
voziti v tretji prestavi andare in terza
voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
voziti samokolnico scariolare
voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre
B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno - vrábec (-bca) m
1. zool. passero (Passer Italiae):
domači vrabec passero domestico (Passer domesticus)
poljski vrabec passero mattugio (Passer montanus)
vrabci čivkajo, ščebetajo i passeri cinguettano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. počutiti se brez skrbi kot vrabec v prosu vivere senza pensieri, stare come un papa
pren. o tem čivkajo že vrabci (na strehi) è universalemnte noto, è di dominio pubblico, è risaputo
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano
2. inter. perbacco; diavolo; caspita:
kako, vrabca, se je že pisal come diavolo si chiamava?!
glej ga (no) vrabca caspita! - z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)
I. (z rodilnikom)
1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica
2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre
3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili
4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne
2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti
3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia
4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini
5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda
6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso
7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici - zaníkati (-am) | zanikováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. negare, smentire:
zanikati govorice o čem smentire certe voci
odločno kaj zanikati negare decisamente qcs.
zanikati obstoj Boga, duhovnega sveta negare l'esistenza di Dio, il mondo ultraterreno
2. invalidare, impugnare; contrastare, contestare:
zanikati avtoriteto koga contestare l'autorevolezza di qcn.
zanikati kako teorijo impugnare una teoria
nekateri pojavi zanikajo pravilnost ugotovitev vi sono fenomeni che invalidano la correttezza di certe constatazioni
3. (z besedo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen) negare:
zanikati krivdo, odgovornost za kaj negare la colpa, la responsabilità di qcs.
4. pregiudicare, compromettere; invalidare:
s tem dejanjem je zanikal svoj sloves con questo atto ha compromesso la propria reputazione
B) zanikováti se (-újem se) imperf. refl. escludersi - zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)
A) imperf., perf.
1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori
2. occupare, prendere:
zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti
3. occupare; assumere:
nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse
4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare
5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni
6. essere; assumere, fare proprio:
zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme
7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte
B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.
1. battersi, impegnarsi:
zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini
2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto
3. intervenire, interloquire:
'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì - zlódej (-a) m
1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!
2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo
3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)
4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!
5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua
6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo
7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!
8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto
9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo - žé adv.
1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita
2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia
3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più
4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me
5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio
6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!
7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi
8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male
9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io
10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti
11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui
12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?
13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono
14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica
15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela - živéti (-ím) imperf.
1. vivere; essere:
prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
(v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
živi pri teti vive, sta, abita dalla zia
2. vivere, fare una vita, stare:
asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
kako živiš? come stai?
bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco
3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente
4. convivere:
leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio
5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
živeti z naravo vivere con la natura
živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli
6. živeti od vivere di:
živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani
7. tr. (vzdrževati) mantenere:
živeti družino mantenere la famiglia
8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari
9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
naj živi svoboda viva la libertà!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
živeti iz rok v usta vivere alla giornata
živeti kot kralj vivere, stare come un papa
živeti na veliki nogi vivere da gran signore
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri