Franja

Zadetki iskanja

  • neaktíven (-vna -o) adj. inattivo, non attivo, inerte:
    kem. neaktivni plin gas inerte
    farm. neaktivna sestavina zdravila eccipiente
  • odvòd (-óda) m

    1. sfogo, sfiato, scarico; deflusso:
    odvod plina scarico del gas

    2. deviazione, derivazione

    3. versamento

    4. mat. derivata; derivazione:
    delni odvod derivata parziale
    prvi, drugi, tretji odvod derivata prima, seconda, terza
  • ogrévanje (-a) n riscaldamento:
    centralno ogrevanje riscaldamento centrale
    električno ogrevanje riscaldamento elettrico
    plinsko ogrevanje riscaldamento a gas
    ogrevanje na nafto riscaldamento a gasolio
    vključiti ogrevanje accendere il riscaldamento (l'impianto di riscaldamento)
  • okús (-a) m

    1. gusto, sapore:
    grenak okus gusto amaro, amarognolo
    plin brez barve, vonja in okusa gas incolore, inodore, insapore
    žganje ima okus po janežu l'acquavite sa di anice

    2. (merila o lepem, primernem, skladnem) gusto:
    dobrega, slabega okusa di buon, di cattivo gusto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    okus po divjadi selvatico
    okus po kisu acetosità
    okus po pogretem rifritto
    okus po prismojenem bruciaticcio
    okus po rahlo gnilem marciolino
    okus po sodu legnino
    okus po žarkem rancido
    okus (kakega) vina beva
    PREGOVORI:
    kolikor ljudi, toliko okusov tanta gente, tanti gusti; lat. de gustibus non (est) disputandum
    okus časa se spreminja i gusti cambiano col tempo
  • péč1 (-í) f

    1. (za ogrevanje) stufa; (za peko) forno:
    peč na premog, plin, drva, nafto stufa a carbone, a gas, a legna, a nafta
    zakuriti peč accendere la stufa
    lončena, železna peč stufa di maiolica, di ghisa
    krušna peč forno del pane
    metal., obrt., gastr. električna peč forno elettrico; stufa elettrica (di riscaldamento)

    2. forno, fornace:
    cementna peč forno cementizio
    lončarska peč fornace, forno da vasaio
    pekovska peč forno da panificio
    pren. pri sosedovih se je peč podrla i vicini hanno avuto un bambino
    metal. jeklarska peč forno Martin Siemens
    komorna peč idrogenatore
    metal. plamenska peč forno a riverbero
    metal. talilna peč forno fusorio
    sušilna peč forno di essicazione
    upepeljevalna peč forno crematorio
    metal. visoka peč altoforno
  • plávžen (-žna -o) adj. metal. dell', da altoforno:
    plavžna žlindra scoria, loppa
    plavžni koks coke metallurgico
    plavžni plin gas di altoforno
    plavžno sedlo sacca
  • pokálen2 (-lna -o) adj. kem.
    pokalni plin gas tonante
    pokalna kislina acido fulminico
  • póln (-a -o) adj.

    1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
    nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
    trg poln ljudi una piazza gremita di gente
    poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
    ceste polne blata strade fangose, piene di fango
    polna puška fucile carico
    poln okus gusto pieno, corposo
    polni delovni čas orario a tempo pieno
    polno (zasedeno)
    vozilo vettura completa
    obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
    spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
    poln slovničnih napak sgrammaticato
    besede, polne groženj parole gravide di minaccia
    pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
    poln črvov verminoso, pieno di vermi
    poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
    poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
    poln krvi sanguigno, pieno di sangue
    poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
    poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
    poln pomislekov scettico
    poln skrbi affannoso
    poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
    poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
    polna zasedenost completo
    mat. polni kot angolo giro

    2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
    polna pokojnina pensione piena, integrale

    3. (popoln) pieno, completo; tutto:
    voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
    v polnem številu tutti
    napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
    v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
    v polni meri completamente, del tutto

    4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

    5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
    poln kljun beccata
    poln kozarec bicchiere (pieno)
    polna usta boccata
    polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
    poln predpasnik grembiule, grembialata
    polno naročje bracciata
    pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
    pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
    pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
    pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
    pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
    pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
    pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
    pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
    pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
    pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
    pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
    zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
    pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
    pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
    polna črta linea piena, non interrotta
    astr. polna luna luna piena, plenilunio
    avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
    les. polni meter metro cubo
    lit. polni stik rima
    polni penzion pensione completa
    bot. polni cvet fiore polipetalo
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • posláti (póšljem) | pošíljati (-am) perf., imperf.

    1. mandare, inviare, spedire:
    poslati brzojavko, pismo spedire un telegramma, una lettera
    poslati pomoč ponesrečencem inviare soccorsi ai sinistrati

    2. mandare:
    poslati ven mandare, cacciare fuori
    poslati otroke v šolo mandare i figli a scuola
    poslati po koga mandare a chiamare qcn.
    poslati po zdravnika mandare per il medico, far venire il medico, chiamare il medico
    šport. pren. poslati silovito bombo v gol tirare, sparare a rete
    poslati komu kroglo v glavo sparare a uno, ucciderlo
    pren. poslati koga k hudiču mandare qcn. al diavolo
    poslati na trg nov izdelek lanciare sul mercato un nuovo prodotto
    pren. njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
    evf. poslati, pošiljati pred puške condannare alla fucilazione; pren. condannare a morte, mandare incontro a una morte sicura
    poslati sporočilo v eter mandare un radiomessaggio
    žarg. pren. poslati učenca v klop dare un insufficiente
    pren. poslati v zrak (razstreliti) minare, far esplodere
    industrija pošilja v zrak velike količine strupenih plinov gli impianti industriali inquinano l'aria con grandi quantitativi di gas tossici
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia
  • preskrbéti (-ím) | preskrbováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. procurare, fornire, procacciare:
    preskrbeti komu delo procurare lavoro a qcn.

    2. (oskrbeti, oskrbovati) rifornire; (s hrano) approvvigionare;
    preskrbovati elektriko, plin erogare la luce, il gas
    preskrbeti koga s potrebnim rifornire qcn. del necessario

    3. sistemare, collocare (i figli)

    B) preskrbéti si, se (-ím si, se) | preskrbováti si, se (-újem si, se) perf., imperf. refl. procurarsi, procacciarsi
  • priključeváti (-újem) | prikljúčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. collegare, attaccare, agganciare; rimorchiare:
    priključiti vagone agganciare i vagoni

    2. allacciare, collegare, innestare; raccordare:
    priključiti plinski štedilnik allacciare la cucina a gas
    priključiti stransko cesto na glavno raccordare, allacciare una strada laterale alla principale

    3. unire, annettere, incorporare:
    priključiti zasedeno ozemlje annettersi il territorio occupato
    priključiti manjše kraje sosednji občini incorporare le frazioni nel comune vicino

    4. accostare, avvicinare

    B) priključeváti se (-újem se) | prikljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. aggregarsi, unirsi; ekst. aderire, sposare, entrare (a far parte di);
    priključiti se povorki unirsi al, entrare nel corteo
    priključiti se odporniškemu gibanju aderire al movimento di resistenza

    2. essere d'accordo:
    priključujem se vašemu mnenju sono d'accordo con lei
  • razsvetljáva (-e) f illuminazione, luce; ekst. impianto dell'illuminazione elettrica:
    električna, fluorescentna, plinska razsvetljava illuminazione, luce elettrica, luce fluorescente, illuminazione a gas
    odrska razsvetljava illuminazione scenica
  • reagírati (-am) perf., imperf.

    1. reagire; prenderla:
    ne vem, kako bo reagiral non so come la prenderà
    reagirati na novico, na očitke reagire alla notizia, agli appunti
    fot. emulzija filma reagira na svetlobo l'emulsione della pellicola reagisce, è sensibile alla luce

    2. kem. reagire;
    fluor reagira tudi z žlahtnimi plini il fluoro reagisce anche in presenza di gas nobili
  • reálen (-lna -o) adj.

    1. reale, vero; concreto; fondato sulla realtà:
    realen in namišljen vero e fittizio

    2. reale, realizzabile:
    postavljati si realne cilje proporsi scopi reali, realizzabili

    3. ekon. reale:
    realni in nominalni dohodki redditi reali e nominali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. države realnega socializma i paesi del socialismo reale
    pren. postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi a terra
    šol. realna gimnazija liceo scientifico
    mat. realna os hiperbole asse reale dell'iperbole
    fiz. realna slika immagine reale
    mat. realna točka punto reale
    jur. realna unija Unione reale
    lit. realni čas tempo reale
    fiz. realni plin gas reale
    mat. realno število numero reale
  • rédek (-dka -o)

    A) adj.

    1. lungo, diluito:
    redka kava caffè lungo

    2. rado:
    redki lasje capelli radi

    3. rado, tenue:
    redka megla nebbia tenue

    4. raro, sporadico, singolare:
    redka rastlina, žival pianta rara, animale raro
    to je eden redkih, ki mu je uspelo uno dei rari, dei pochi che ce l'hanno fatta
    človek redkih besed uomo di poche parole
    redke kovine metalli rari
    kem. redke zemlje terre rare
    redki plini gas rari

    B) rédki (-a -o) m, f, n
    le redki to razumejo pochi lo capiscono
  • sintézen (-zna -o) adj. sintetico, di sintesi:
    kem. sintezni plin gas di sintesi
  • smejálen (-lna -o) adj. del, da riso;
    smejalni plin gas esilarante, ossidulo di azoto
  • stískanje (-a) n pressatura, torchiatura, spremitura; schiacciamento, stringimento; stretta, ekst. lesina, spilorceria; fiz. compressione:
    stiskanje rok stretta di mano
    stiskanje grozdja pressatura, torchiatura dell'uva, ammostatura
    stiskanje pri srcu stringimento al cuore
    med. hemostatsko stiskanje compressione emostatica
    fiz. stiskanje plinov compressione dei gas
  • stisljív (-a -o) adj. comprimibile; fiz. coercibile:
    stisljiv plin gas coercibile
  • stísnjen (-a -o) adj. stretto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti kaj s stisnjenimi zobmi fare qcs. a denti stretti, controvoglia, obtorto collo
    pren. stisnjen ob tla messo con le spalle al muro
    jeklenka s stisnjenim plinom bombola di gas compresso