Franja

Zadetki iskanja

  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • obdélati (-am) | obdelávati (-am) perf., imperf.

    1. agr. coltivare, lavorare:
    obdelavati zemljo lavorare la terra

    2. lavorare, trattare; elaborare:
    ročno, strojno obdelati lavorare a mano, meccanicamente
    obdelati mleko trattare il latte
    obdelavati podatke elaborare i dati
    obdelavati kovine lavorare i metalli

    3. trattare, esaminare:
    obdelati neko vprašanje esaminare un problema

    4. studiare:
    obdelati postopke za pridobivanje izotopov studiare i processi per ottenere gli isotopi

    5. žarg. (pregovoriti, pridobiti, pridobivati) convincere, lavorarsi qcn.

    6. pren. (tepsti, pretepsti) bastonare, picchiare, menare; tirare addosso a, bersagliare qcn. di:
    obdelali so ga z gnilimi jajci lo bersagliarono di uova marce

    7. pren. stroncare; malmenare:
    kritika ga je dobro obdelala la critica lo ha malmenato ben bene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biblio. obdelati knjigo catalogare un libro
    les. obdelati les trattare, lavorare il legno
    grobo obdelati sgrossare, sgrezzare
    teh. obdelati cilinder calibrare
    teh. obdelati na stružnici tornire
    ekst. obdelati pravokotno squadrare
    metal. obdelati žareče železo massellare
  • obétati (-am)

    A) imperf. promettere:
    obetati zvestobo promettere fedeltà
    obetati lepo prihodnost promettere un bell'avvenire
    meteor. meteorologi obetajo lepo vreme i meteorologi prevedono bel tempo
    pren. obetati hruške na vrbi, zlate gradove promettere mirabilia, mari e monti, promettere Roma e toma
    podpirati mlade ljudi, ki obetajo assistere, sostenere i giovani che promettono

    B) obétati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, aspettarsi:
    obeta se nevihta si prevede un temporale
    ekst. obetajo se nam lepši časi ci si aspetta tempi migliori

    C) obétati si (-am si) imperf. refl. aspettarsi, attendere; ripromettersi:
    obetati si boljših uspehov aspettarsi maggiori successi
    letos si obetamo (pričakujemo) dobro letino quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto
  • obnášati se (-am se) imperf. refl.

    1. comportarsi, avere un comportamento; tenersi:
    vljudno se obnašati comportarsi gentilmente
    lepo se obnašati pri mizi tenersi bene a tavola

    2. fare buona prova, riuscire (bene):
    te gume se dobro, slabo obnašajo na mokrem cestišču questi pneumatici fanno buona, cattiva prova su fondo bagnato
  • obráčati (-am) | obrníti (-em)

    A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
    obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
    obračati seno voltare il fieno
    obrniti suknjič rivoltare una giacca
    obračati zemljo rivoltare la terra
    obračati liste v knjigi voltare le pagine
    obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
    obračati besede travisare le parole
    obračati želodec stomacare
    znati obračati denar saperci fare coi soldi
    pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
    obračati oči girare gli occhi
    obračati pero scrivere
    obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
    obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
    obračati plašč po vetru voltare gabbana
    ekon. obračati denar far circolare il denaro
    dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
    kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
    vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
    kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
    pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
    obrniti orožje proti komu cambiar fronte
    obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
    svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
    obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
    PREGOVORI:
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

    B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. cambiare, mutare:
    vreme se obrača il tempo sta cambiando

    2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

    3. pren. muoversi:
    obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
    želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
    pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
    pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
    leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
    obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
    obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
    obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
    pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata
  • obrodíti (-ím) perf. dare frutti, fruttare, fruttificare, produrre, rendere:
    krompir je letos dobro obrodil il raccolto delle patate quest'anno è stato abbondante
    pren. prizadevanja niso obrodila sadu gli sforzi sono stati vani, non hanno dato frutto
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • odrézati (-réžem) | odrezovàti (-újem)

    A) perf., imperf. ➞ rezati

    1. tagliare via, recidere, troncare, mozzare; med. amputare:
    odrezati vejo tagliare il ramo
    odrezati kruh tagliare il pane
    odrezati nogo amputare una gamba
    pren. strah ga je minil, kakor bi odrezal la paura gli passò di colpo

    2. pren. ekst. tagliare, interrompere la comunicazione:
    voj. z obkolitvijo odrezati fronto od zaledja tagliare il fronte dalle retrovie con una manovra di accerchiamento

    3. pren. troncare il discorso; fermare, interrompere

    B) odrézati se (-réžem se) | odrezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. riuscire, aver successo; fare bella figura:
    domači pevski zbor se je pri tekmovanju dobro odrezal nella gara la corale locale ha figurato bene

    2. pren. rimbeccare, ribattere
  • ohránjen (-a -o) adj. conservato:
    kljub letom je dobro ohranjen porta bene gli anni
  • omadeževáti (-újem) perf.

    1. macchiare; infamare; profanare; deturpare; bruttare:
    omadeževati čast, dobro ime macchiare, infamare l'onore, la reputazione

    2. contaminare
  • oprijémati (-am) | oprijéti (oprímem)

    A) imperf., perf. stringere; abbracciare, aggrappare

    B) oprijémati se (-am se) | oprijéti se (oprímem se) imperf., perf. refl.

    1. aggrapparsi (a); afferrarsi; abbrancarsi; appendersi, appigliarsi:
    oprijeti se debla aggrapparsi al tronco
    oprijeti se neke iluzije afferrarsi a un'illusione
    oprijeti se kakršnekoli pretveze appigliarsi a qualunque pretesto

    2. aderire, avere una tenuta:
    obleka se oprijema telesa l'abito aderisce stretto al corpo
    kolesa se dobro oprijemajo ceste le ruote hanno una buona tenuta di strada

    3. darsi a, dedicarsi a:
    oprijeti se dela, učenja darsi al lavoro, allo studio
    pren. oprijeti se novih idej aderire a idee nuove, abbracciare le nuove idee
    pren. oprijemati se vsake bilke aggrapparsi a ogni fuscello, all'ultima speranza
  • orientácija (-e) f

    1. orientamento (tudi ekst.); orientazione:
    imeti dobro orientacijo sapersi orientare bene

    2. pren. indirizzo, orientamento

    3. ekst. orientamento, punto di riferimento
  • oskrúniti (-im) perf. ➞ skruniti

    1. profanare, sconsacrare, dissacrare; violare:
    oskruniti cerkev, grob profanare, violare una chiesa, un sepolcro

    2. diffamare, macchiare:
    oskruniti dobro ime diffamare il buon nome, la reputazione

    3. stuprare, violentare:
    oskruniti žensko stuprare una donna
  • partíja (-e) f

    1. igre partita; manche:
    dobiti, izgubiti partijo vincere, perdere una partita

    2. (oseba primerna, da postane zakonski mož) partito; ekst. collocazione:
    biti, veljati za dobro partijo essere un buon partito
    najti dobro partijo za hčer trovare una buona collocazione per la figlia

    3. žarg. trg. stock angl., partita

    4. žarg. gruppo di lavoro

    5. polit.
    (komunistična) partija partito (comunista)
  • počútje (-a) n (stato di) salute; condizioni; (razpoloženje) umore:
    dobro, slabo počutje benessere, malessere
    duševno, telesno počutje condizioni psichiche, fisiche
  • podkúrjen (-a -o) adj.
    dobro podkurjena peč stufa con un bel fuoco, che arde bene
  • podlágati (-am) | podložíti (-ím) imperf., perf.

    1. mettere sotto; puntellare, inzeppare:
    podložiti mizo inzeppare il tavolo

    2. mettere a covare (le uova)

    3. obl. foderare, imbottire:
    podložiti obleko foderare un abito
    podložiti obleko s platnom intelare il vestito

    4. film., rad.
    podlagati besedilo munire il testo di colonna sonora, accompagnare il testo con la colonna sonora, con la musica di sottofondo, con il commento musicale
    pren. dobro koga podložiti dare a uno una buona base materiale
  • poklíc (-a) m mestiere, professione; vocazione:
    krojaški poklic mestiere di sarto
    zdravniški poklic la professione del medico
    svobodni poklic libera professione
    evf. najstarejši poklic (na svetu) la professione più antica del mondo
    duhovniški poklic vocazione sacerdotale
    sedeči poklic mestiere sedentario
    poklic ovaduha il mestiere della spia
    dobro obvladati, poznati poklic conoscere il proprio mestiere
    opravljati poklic esercitare una professione
  • pokúsiti (-im) | pokúšati (-am) perf., imperf. assaggiare, gustare; provare; sentire; knjiž. delibare; degustare:
    povabil jih je, da bi pokusili novo vino li invitò a gustare, ad assaggiare il vino nuovo
    pokusi, kako dobro je tole vino senti com'è buono questo vino
  • pól adv.

    A)

    1. mezzo; metà; semi-:
    pol kilograma mesa mezzo chilo di carne
    pol ure hoda mezz'ora di cammino
    prišel je pred pol leta è venuto mezzo anno fa
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    deliti si stroške na pol dividere le spese a metà
    vlak je (na) pol prazen il treno è mezzo vuoto, semivuoto
    na pol porušen semidistrutto

    2. in pol pren. (za izražanje velike stopnje pozitivnih lastnosti):
    dekle in pol un fiore di ragazza
    možak in pol un vero galantuomo
    pojesti hudiča in pol mangiare per quattro, a quattro palmenti
    študirati pol večnosti studiare un'eternità
    ne biti vredno pol beliča non valere un fico secco

    3.
    iti na pol spaccarsi in due
    spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
    poslušati samo na pol ušesa essere disattento
    voj. pol na desno, pol na levo front' a dest' dest'! front' a sinist' sinist'!
    dobro spanje je pol zdravja il sonno fa buon sangue

    B) pól f inv. mezzo:
    ura je pol sedmih sono le sei e mezzo
    pet minut do pol devetih le otto e venticinque