odróčno adv.
1. lontano, fuori mano
2. (v povedni rabi) scomodo:
odročno se mi je vsak dan voziti na delo z vlakom mi è scomodo andare tutti i giorni in treno al lavoro
Zadetki iskanja
- ôkno (-a) n
1. finestra:
gledati, nagniti se skozi okno guardare, sporgersi dalla finestra
sloneti, stati ob oknu stare, affacciarsi alla finestra
majhno okno finestrino
strešno okno abbaino, lucernario
mrežno, križno okno grata
dvokrilno okno finestra a due battenti
izložbeno okno vetrina
2. (odprtina) finestra, apertura
3. (odprtina v pregradi za poslovanje s strankami) sportello
4. pren. finestra:
področje, ki predstavlja okno v svet una zona che fa da finestra sul mondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na okno trka dan, večer si fa giorno, annotta
nareč. hoditi k dekletu pod okno fare la corte alla ragazza, fare serenate a una ragazza
pren. metati denar skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, buttare il denaro, i soldi dalla finestra
bazilikalno okno finestra di basilica
cvetlično okno finestra con portafiori
francosko okno finestra alla francese, portafinestra
gotsko okno finestra gotica
ležeče okno finestra orizzontale
montažno okno finestra prefabbricata
sklopljeno okno finestra coi battenti accostati
slepo okno finestra cieca - októbrski (-a -o) adj. di ottobre, ottobrino:
hist. oktobrska diploma Diploma di ottobre
oktobrski izlet; (lep) oktobrski dan ottobrata - óni (-a -o) pron.; adj.
1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto
2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America
3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama
4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma
5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn. - ôsmi (-a -o) numer. ottavo; otto:
imeti osmi dan celebrare le esequie, l'ottavo giorno (della morte)
naložiti si osmi križ compiere gli ottant'anni
hist. Bonifacij VIII. Bonifacio VIII - pa
A) adv.
1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero
2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene
3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso
B) konj.
I. (v protivnem priredju)
1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola
2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto
3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo
4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde
7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina
8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia
9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?
II. pog.
1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio
2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti
3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no
4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi
5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così
III. pog. (v vezalnem priredju)
1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta
2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare
3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta
IV.
1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora
2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori
3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate
C) inter.
1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so
2.
pa še kako! eccome - písker (-kra) m
1. pog. (lonec) pentola;
rada bi se vsaj za kak dan rešila piskrov cosa non darei per liberarmi almeno per qualche giorno dalla servitù della cucina
2. vulg. (glava) testa, zucca, boccia - písniti (-em) perf. fiatare; dire, raccontare:
glej, da nikomur ne pisneš non fiatare!, acqua in bocca!
ves dan ni niti pisnil non ha aperto bocca tutto il giorno - pljúskati (-am) | pljúskniti (-em) imperf., perf. spruzzare, scrosciare; sciabordare; sbattere lievemente; spandersi a fiotti:
dež pljuska že ves dan la pioggia scroscia tutto il giorno
morje je pljuskalo ob ladjo il mare sciabordava contro la chiglia della nave
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vsa kri mu je pljusknila (udarila)
v glavo tutto il sangue gli andò alla testa
tako ga je pljusknil, da se je zvrnil gli dette uno schiaffo così forte da stenderlo a terra - pò | po
A) adv.
1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)
2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due
3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)
B) po prep. (s tožilnikom)
I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine
2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.
3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo
2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune
3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere
4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.
5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana
6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note
7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta
8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza
9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre
10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto
11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo
12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza - podaríti (-ím) | podárjati (-am) perf., imperf. donare, regalare, elargire; offrire in dono, in regalo; fare dono di:
podariti za rojstni dan fare un regalo per il, di compleanno
pren. podariti otroka partorire
pren. podariti srce dare il cuore (a), innamorarsi (di)
pren. podariti zaupanje fidarsi di
pren. podariti življenje (obsojencu) graziare (il condannato)
pren. podariti življenje domovini cadere per la patria, sacrificare la propria vita sull'altare della patria - pomémben (-bna -o) adj.
1. importante; grande:
pomemben dogodek evento importante
pomemben dan un grande giorno
2. (ki ima vpliven položaj) importante, prominente, rimarchevole; (osrednji) grande; (ključen) qualificante:
pomemben položaj carica importante
3. (ki ima zaželeno lastnost v najvišji meri) importante, grande, significativo; valido, di spicco, saliente:
eden najpomembnejših predstavnikov naše književnosti una delle voci più valide della nostra letteratura
4. (precej velik) notevole, considerevole:
poneveriti pomemben znesek appropriarsi di una somma notevole - popréj adv. (prej) prima, anteriormente, antecedentemente, precedentemente, innanzi:
dan poprej il giorno innanzi - poslédnji (-a -e) adj.
1. (zadnji) ultimo, estremo, finale, supremo; knjiž. postremo:
poslednji dan leta l'ultimo giorno dell'anno
poslednja, zadnja ura l'ora suprema
časn. poslednje novice ultime notizie, recentissime, ultime
knjiž. poslednji pozdrav vale lat.
2. (bistven, najgloblji) ultimo, il più profondo:
iskati poslednji smisel vsega cercare la ragione ultima delle cose
boriti se do poslednjega diha lottare fino all'ultimo respiro
pren. poslednji mohikanec l'ultimo moicano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pospremiti koga na poslednjo pot accompagnare uno al cimitero, seppellire uno
izpolniti komu poslednjo voljo esaudire l'ultima volontà di qcn.
rel. poslednje reči le ultime cose
rel. poslednja sodba giudizio finale
rel. poslednje olje estrema unzione
bibl. poslednji bodo prvi gli ultimi saranno i primi - póstelja (-e) f letto; ekst. (ležišče) posto letto; (prenočišče) pernottamento;
postlati, pospraviti posteljo fare, rifare il letto
preobleči posteljo cambiare le lenzuola, cambiare il letto
uleči se na posteljo, v posteljo mettersi a letto, sdraiarsi sul letto
stranici, zglavje postelje sponde, capo del letto
postelja za dve osebi letto a due piazze
zakonska postelja letto matrimoniale
zložljiva postelja letto ripiegabile
močiti posteljo bagnare il letto
pren. dvigniti iz postelje (zbuditi) buttare giù dal letto
pren. prikleniti, prikovati na posteljo inchiodare al letto
iti zgodaj v posteljo andare a letto con le galline, andare a letto presto
evf. iti s kom v posteljo andare a letto con qcn.
pren. cel dan prekladati se po postelji starsene a letto tutto il santo giorno
pren. dajati kaj na Prokrustovo posteljo mettere qcs. sul letto di Procuste
ležati na smrtni postelji essere sul letto di morte
jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla tavola e dal letto - posvétiti (-im)
A) perf. tr. ➞ svetiti
1. risplendere, splendere, brillare; far luce:
pren. posvetil je dan si è fatto giorno
posveti mu po stopnicah! fagli luce sulle scale!
2. pren. respingere, ricacciare, rintuzzare; far vedere:
pošteno mu bom posvetil! glielo faccio vedere io!
B) posvétiti se (-im se) perf. impers. pren. capire, intendere, intuire:
ni se mu hotelo posvetiti non riusciva a capire - povéčati (-am) | povečeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. accrescere, allargare, ampliare, ingrandire:
povečati igrišče ampliare, allargare il campo da gioco
povečati fotografijo ingrandire la foto
2. aumentare; aggravare; esacerbare, intensificare;
povečati izvoz aumentare l'export
povečati kazen aggravare la pena
povečati bolečino esacerbare il dolore, accrescere il dolore
povečati hitrost accelerare
B) povéčati se (-am se) | povečeváti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. accentuarsi, accrescersi, crescere; intensificarsi; allargarsi; aumentare, raddoppiare, ringrandire:
kriza se povečuje la crisi si sta accentuando
življenjski stroški se povečujejo iz dneva v dan il costo della vita aumenta di giorno in giorno
2. espandersi, ingrandirsi - pozábiti (-im) | pozábljati (-am) perf., imperf.
1. dimenticare, dimenticarsi; scordare, scordarsi; sfuggire, omettere:
pozabil sem na tvoj rojstni dan mi sono dimenticato del tuo compleanno
knjigo sem prebral, a sem pozabil naslov ho letto il libro ma mi sfugge il titolo
pozabil sem (izpustil sem) nekaj besed ho omesso qualche parola
ne pozabi me non ti scordar di me
da ne pozabim: kupi ti kruh a momenti dimenticavo: compra tu il pane
2. (oprostiti, oproščati) perdonare; dimenticare - prázničen (-čna -o) adj. festivo, di festa; solenne; festaiolo, domenicale:
praznična obleka abito festivo, di festa, solenne, della domenica
praznični dan giorno festivo
praznični kres baldoria tosk.
praznično razpoloženje atmosfera domenicale, festaiola - praznováti (-újem) imperf. celebrare, festeggiare, commemorare, solennizzare; rel. santificare le feste:
praznovati rojstni dan festeggiare il compleanno
praznovati dan republike celebrare la giornata della Repubblica
praznovati dvestoletnico pesnikovega rojstva commemorare il bicentenario della nascita del Poeta
rel. praznovati nedeljo santificare la domenica