Franja

Zadetki iskanja

  • odróčno adv.

    1. lontano, fuori mano

    2. (v povedni rabi) scomodo:
    odročno se mi je vsak dan voziti na delo z vlakom mi è scomodo andare tutti i giorni in treno al lavoro
  • ôkno (-a) n

    1. finestra:
    gledati, nagniti se skozi okno guardare, sporgersi dalla finestra
    sloneti, stati ob oknu stare, affacciarsi alla finestra
    majhno okno finestrino
    strešno okno abbaino, lucernario
    mrežno, križno okno grata
    dvokrilno okno finestra a due battenti
    izložbeno okno vetrina

    2. (odprtina) finestra, apertura

    3. (odprtina v pregradi za poslovanje s strankami) sportello

    4. pren. finestra:
    področje, ki predstavlja okno v svet una zona che fa da finestra sul mondo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na okno trka dan, večer si fa giorno, annotta
    nareč. hoditi k dekletu pod okno fare la corte alla ragazza, fare serenate a una ragazza
    pren. metati denar skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, buttare il denaro, i soldi dalla finestra
    bazilikalno okno finestra di basilica
    cvetlično okno finestra con portafiori
    francosko okno finestra alla francese, portafinestra
    gotsko okno finestra gotica
    ležeče okno finestra orizzontale
    montažno okno finestra prefabbricata
    sklopljeno okno finestra coi battenti accostati
    slepo okno finestra cieca
  • októbrski (-a -o) adj. di ottobre, ottobrino:
    hist. oktobrska diploma Diploma di ottobre
    oktobrski izlet; (lep) oktobrski dan ottobrata
  • óni (-a -o) pron.; adj.

    1. quello, quella:
    tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

    2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
    oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

    3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
    ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

    4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
    pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

    5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
    v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
    oni svet l'altro mondo, l'aldilà
    evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
  • ôsmi (-a -o) numer. ottavo; otto:
    imeti osmi dan celebrare le esequie, l'ottavo giorno (della morte)
    naložiti si osmi križ compiere gli ottant'anni
    hist. Bonifacij VIII. Bonifacio VIII
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • písker (-kra) m

    1. pog. (lonec) pentola;
    rada bi se vsaj za kak dan rešila piskrov cosa non darei per liberarmi almeno per qualche giorno dalla servitù della cucina

    2. vulg. (glava) testa, zucca, boccia
  • písniti (-em) perf. fiatare; dire, raccontare:
    glej, da nikomur ne pisneš non fiatare!, acqua in bocca!
    ves dan ni niti pisnil non ha aperto bocca tutto il giorno
  • pljúskati (-am) | pljúskniti (-em) imperf., perf. spruzzare, scrosciare; sciabordare; sbattere lievemente; spandersi a fiotti:
    dež pljuska že ves dan la pioggia scroscia tutto il giorno
    morje je pljuskalo ob ladjo il mare sciabordava contro la chiglia della nave
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsa kri mu je pljusknila (udarila)
    v glavo tutto il sangue gli andò alla testa
    tako ga je pljusknil, da se je zvrnil gli dette uno schiaffo così forte da stenderlo a terra
  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • podaríti (-ím) | podárjati (-am) perf., imperf. donare, regalare, elargire; offrire in dono, in regalo; fare dono di:
    podariti za rojstni dan fare un regalo per il, di compleanno
    pren. podariti otroka partorire
    pren. podariti srce dare il cuore (a), innamorarsi (di)
    pren. podariti zaupanje fidarsi di
    pren. podariti življenje (obsojencu) graziare (il condannato)
    pren. podariti življenje domovini cadere per la patria, sacrificare la propria vita sull'altare della patria
  • pomémben (-bna -o) adj.

    1. importante; grande:
    pomemben dogodek evento importante
    pomemben dan un grande giorno

    2. (ki ima vpliven položaj) importante, prominente, rimarchevole; (osrednji) grande; (ključen) qualificante:
    pomemben položaj carica importante

    3. (ki ima zaželeno lastnost v najvišji meri) importante, grande, significativo; valido, di spicco, saliente:
    eden najpomembnejših predstavnikov naše književnosti una delle voci più valide della nostra letteratura

    4. (precej velik) notevole, considerevole:
    poneveriti pomemben znesek appropriarsi di una somma notevole
  • popréj adv. (prej) prima, anteriormente, antecedentemente, precedentemente, innanzi:
    dan poprej il giorno innanzi
  • poslédnji (-a -e) adj.

    1. (zadnji) ultimo, estremo, finale, supremo; knjiž. postremo:
    poslednji dan leta l'ultimo giorno dell'anno
    poslednja, zadnja ura l'ora suprema
    časn. poslednje novice ultime notizie, recentissime, ultime
    knjiž. poslednji pozdrav vale lat.

    2. (bistven, najgloblji) ultimo, il più profondo:
    iskati poslednji smisel vsega cercare la ragione ultima delle cose
    boriti se do poslednjega diha lottare fino all'ultimo respiro
    pren. poslednji mohikanec l'ultimo moicano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pospremiti koga na poslednjo pot accompagnare uno al cimitero, seppellire uno
    izpolniti komu poslednjo voljo esaudire l'ultima volontà di qcn.
    rel. poslednje reči le ultime cose
    rel. poslednja sodba giudizio finale
    rel. poslednje olje estrema unzione
    bibl. poslednji bodo prvi gli ultimi saranno i primi
  • póstelja (-e) f letto; ekst. (ležišče) posto letto; (prenočišče) pernottamento;
    postlati, pospraviti posteljo fare, rifare il letto
    preobleči posteljo cambiare le lenzuola, cambiare il letto
    uleči se na posteljo, v posteljo mettersi a letto, sdraiarsi sul letto
    stranici, zglavje postelje sponde, capo del letto
    postelja za dve osebi letto a due piazze
    zakonska postelja letto matrimoniale
    zložljiva postelja letto ripiegabile
    močiti posteljo bagnare il letto
    pren. dvigniti iz postelje (zbuditi) buttare giù dal letto
    pren. prikleniti, prikovati na posteljo inchiodare al letto
    iti zgodaj v posteljo andare a letto con le galline, andare a letto presto
    evf. iti s kom v posteljo andare a letto con qcn.
    pren. cel dan prekladati se po postelji starsene a letto tutto il santo giorno
    pren. dajati kaj na Prokrustovo posteljo mettere qcs. sul letto di Procuste
    ležati na smrtni postelji essere sul letto di morte
    jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla tavola e dal letto
  • posvétiti (-im)

    A) perf. tr. ➞ svetiti

    1. risplendere, splendere, brillare; far luce:
    pren. posvetil je dan si è fatto giorno
    posveti mu po stopnicah! fagli luce sulle scale!

    2. pren. respingere, ricacciare, rintuzzare; far vedere:
    pošteno mu bom posvetil! glielo faccio vedere io!

    B) posvétiti se (-im se) perf. impers. pren. capire, intendere, intuire:
    ni se mu hotelo posvetiti non riusciva a capire
  • povéčati (-am) | povečeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. accrescere, allargare, ampliare, ingrandire:
    povečati igrišče ampliare, allargare il campo da gioco
    povečati fotografijo ingrandire la foto

    2. aumentare; aggravare; esacerbare, intensificare;
    povečati izvoz aumentare l'export
    povečati kazen aggravare la pena
    povečati bolečino esacerbare il dolore, accrescere il dolore
    povečati hitrost accelerare

    B) povéčati se (-am se) | povečeváti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. accentuarsi, accrescersi, crescere; intensificarsi; allargarsi; aumentare, raddoppiare, ringrandire:
    kriza se povečuje la crisi si sta accentuando
    življenjski stroški se povečujejo iz dneva v dan il costo della vita aumenta di giorno in giorno

    2. espandersi, ingrandirsi
  • pozábiti (-im) | pozábljati (-am) perf., imperf.

    1. dimenticare, dimenticarsi; scordare, scordarsi; sfuggire, omettere:
    pozabil sem na tvoj rojstni dan mi sono dimenticato del tuo compleanno
    knjigo sem prebral, a sem pozabil naslov ho letto il libro ma mi sfugge il titolo
    pozabil sem (izpustil sem) nekaj besed ho omesso qualche parola
    ne pozabi me non ti scordar di me
    da ne pozabim: kupi ti kruh a momenti dimenticavo: compra tu il pane

    2. (oprostiti, oproščati) perdonare; dimenticare
  • prázničen (-čna -o) adj. festivo, di festa; solenne; festaiolo, domenicale:
    praznična obleka abito festivo, di festa, solenne, della domenica
    praznični dan giorno festivo
    praznični kres baldoria tosk.
    praznično razpoloženje atmosfera domenicale, festaiola
  • praznováti (-újem) imperf. celebrare, festeggiare, commemorare, solennizzare; rel. santificare le feste:
    praznovati rojstni dan festeggiare il compleanno
    praznovati dan republike celebrare la giornata della Repubblica
    praznovati dvestoletnico pesnikovega rojstva commemorare il bicentenario della nascita del Poeta
    rel. praznovati nedeljo santificare la domenica