róžast (-a -o) adj.
1.  a fiori, a fiorami:
 rožasto blago tessuto a fiorami
2.  zool.
 rožasti škorec storno roseo (Sturnus roseus)
 Zadetki iskanja
-  se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
 I.
 1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
 (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
 vzemite me s seboj prendetemi con voi
 po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
 poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
 na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
 naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
 2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
 bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
 verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
 3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
 vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
 to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
 4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
 kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
 pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 samega sebe poln človek individuo pieno di sé
 vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
 sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
 biti sam sebi v nadlego essere di malumore
 pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
 prekositi samega sebe superare sé stesso
 ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
 biti ves iz sebe essere fuori di sé
 ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
 imeti koga okoli sebe avere compagnia
 priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
 dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
 ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
 pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
 spraviti vase mangiare
 klicati vsakega zase chiamare uno per uno
 obdržati zase tenere per sé, non confidare
 šport. biti razred zase essere nettamente superiore
 druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
 misliti pri sebi pensare dentro di sé
 imeti kaj v sebi avere qcs. innato
 imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
 podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
 imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
 izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
 imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
 ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
 obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
 odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
 pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
 PREGOVORI:
 vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
 II. se (kot morfem)
 1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
 bahati se vantarsi
 bati se temere
 kujati se fare il broncio
 lotiti se česa accingersi a
 ozirati se voltarsi
 smejati se ridere
 usesti se sedersi, sedere
 zavedati se essere conscio
 bleščati se scintillare, brillare
 oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
 2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
 govori se si dice
 piše se si scrive
 3. (za izražanje trpnega načina) si:
 trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
 blago se dobro prodaja la merce si vende bene
 4. (za izražanje brezosebnosti) si:
 dani se si fa giorno
 5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
 kolca se mi mi vengono i rutti
 želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
 III. si (kot morfem)
 1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
 drzniti si osare
 opomoči si riprendersi
 prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
 oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
 2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
 peti si cantare
 žvižgati si fischiare, fischiettare
 misliti si pensare (dentro di sé)
 ne moči si kaj non poter non
 dajati si opravka darsi da fare
-  spopádati se (-am se) | spopásti se (-pádem se) imperf., perf. refl.
 1. scontrarsi, affrontare; ekst. azzuffarsi:
 fantje se radi spopadejo i ragazzi si azzuffano volentieri
 spopasti se s sovražnikovimi enotami affrontare l'esercito nemico
 2. lottare, combattere:
 spopasti se za blago, plen lottare per il bottino
 3. pren. affrontare qcn., lottare contro qcn., qcs.:
 spopasti se s problemi affrontare i problemi
 spopasti se s predsodki lottare contro i pregiudizi
-  správiti (-im) | správljati (-am)
 A) perf., imperf.
 1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
 spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
 spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
 spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
 spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
 spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba
 2.
 z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
 spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
 spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
 spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
 spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
 spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
 spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
 spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
 spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
 spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
 spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
 spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
 spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
 spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.
 3.
 spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
 spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo
 4. spraviti ob far perdere:
 spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
 spraviti ob živce far impazzire
 spraviti ob čast far perdere la reputazione
 5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
 spraviti seno immagazzinare il fieno
 6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
 spraviti dokumente mettere via i documenti
 spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi
 7. riconciliare, rappacificare:
 spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
 spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
 ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
 spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
 spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
 spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
 pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
 spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
 spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
 spraviti na svet mettere alla luce, partorire
 spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
 spraviti otroke sistemare i figli
 spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
 spraviti v denar vendere
 spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
 spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
 pog. spraviti vase mangiare
 spraviti dol mandar giù
 pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
 spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
 spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
 spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
 spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
 spraviti v promet mettere in circolazione
 spraviti v zagato mettere nei guai
 spraviti v zmoto indurre in errore
 B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.
 1. andarsene; andare:
 spraviti se spat andare a letto
 spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi
 2. spicciarsi:
 hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare
 3. accingersi, mettersi a:
 spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro
 4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.
-  spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)
 A) perf., imperf.
 1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
 spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
 spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
 spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.
 2. cambiare, alterare:
 spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza
 3. trasformare; convertire; commutare:
 spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
 spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
 pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
 spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
 navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
 spremeniti v kašo spappolare
 spremeniti v kis acetificare
 spremeniti v kost ossificare
 spremeniti objekt oggettivare
 soc. spremeniti v potrošno blago mercificare
 B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
 spremeniti se na bolje cambiare in meglio
 voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
 spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
 negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
 PREGOVORI:
 časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis
-  ták1 (-a -o)
 A) adj.
 1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
 taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
 še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
 taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
 v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere
 2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
 bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
 hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
 taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto
 3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
 takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
 ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
 tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa
 4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
 naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così
 5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
 obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così
 6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
 naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato
 7. kot tak come tale:
 poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
 strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
 iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
 ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
 ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
 pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
 taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
 štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
 nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
 pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
 pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
 PREGOVORI:
 kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
 kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
 kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso
 B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
 njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
 pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
 športnik, da je malo takih un atleta come pochi
 dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
 prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
 take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
 polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
 kaj takega še ne! robe da matti!
 kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
-  ter konj.
 I. (pri naštevanju in za vezanje zadnjega člena) e:
 kupiti sladkor in moko ter olje comprare lo zucchero, la farina e l'olio
 blago rdeče, modre ter zelene barve stoffa di colore rosso, celeste e verde
 II. (v vezalnem priredju) e:
 stoji ter gleda in čaka se ne sta lì a guardare e ad aspettare
 III. (pa, pa tudi) e:
 denarja vas ne bom prosil, ter ničesar drugega non vi chiederò denaro e neppure altro
-  tihotápski (-a -o) adj.
 1. di, dei contrabbandieri; di, del contrabbando:
 tihotapska bisaga bricolla; merce di contrabbando
 ekst. tihotapsko blago bricolla
 tihotapska mreža rete di contrabbandieri
 tihotapska pot via del contrabbando
 2. pren. nascosto, furtivo
-  transportírati (-am) imperf., perf.
 1. trasportare:
 transportirati blago, živino trasportare merci, bestiame
 2. deportare; avviare a concentramento, alla prigione
 3. fot.
 transportirati film avanzare la pellicola
-  tranzíten (-tna -o) adj. di transito; transitabile:
 tranzitno blago merce di transito
-  tretírati (-am) imperf.
 1. trattare:
 tretirati človeka kot blago trattare gli uomini come merci
 2. ekst. trattare, rappresentare
-  ukráden (-a -o) adj. rubato:
 ukradeno blago refurtiva, roba rubata, furto
 vrniti ukradeno restituire il maltolto
-  uskočíti se (uskóčim se) perf. refl. restringersi:
 pri pranju se je blago uskočilo col lavaggio la stoffa si è ristretta
 pren. ali se ti je pamet uskočila? ma che sei matto?
-  uvózen1 (-zna -o) adj. di importazione:
 uvozno blago merce di importazione
-  vóljen | volján (vóljna -o) adj.
 1. duttile, morbido; tenero; docile, arrendevole:
 voljno blago tessuto morbido
 2. disposto, pronto:
 biti voljen pomagati essere disposto ad aiutare
 3. nareč. abile, atto, capace
 4. nareč. mite, soave:
 voljen glas voce soave
 voljna zima inverno mite
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
-  vréden (-dna -o) adj.
 1. del valore di, che vale:
 njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
 as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
 gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto
 2. degno; meritevole:
 pomilovanja vreden degno di compassione
 vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
 stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa
 3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
 estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
 vreden nakit gioielli preziosi
 eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
 prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
 iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
 drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
 vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
 dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
 zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
 ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
 nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
 vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
 blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
 vreden graje censurabile, sindacabile
 vreden obsodbe condannabile
 vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
 PREGOVORI:
 kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai
-  vrédnost (-i) f
 1. valore:
 prodati blago v vrednosti več milijonov vendere merce del valore di vari milioni
 kalorična vrednost hrane valore calorico del cibo
 2. valore, qualità:
 biološka vrednost beljakovin valore biologico delle proteine
 estetska vrednost izdelka qualità estetica del prodotto
 3. (vrednota) valore:
 dobrota, lepota in druge vrednosti la bontà, la bellezza e gli altri valori
 4. ekon. valore:
 nominalna, realna vrednost valore nominale, reale
 dodana vrednost valore aggiunto
 menjalna vrednost valore di scambio
 presežna vrednost plusvalore
 tržna vrednost valore di mercato
 5. (značilnost glede na število enot) valore:
 vrednost temperature, tlaka valore della temperatura, della pressione
 maksimalne, minimalne vrednosti valori massimi, minimi
 mat. absolutna vrednost valore assoluto
 funkcijska, mestna, srednja, številčna vrednost valore funzionale, posizionale, medio, numerico
 lingv. glasovna vrednost (črke) valore fonico
 kurilna vrednost valore calorifico
 muz. notna vrednost valore della nota
 pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore
-  vròč (vróča -e) adj.
 1. caldo, bollente:
 vroča juha brodo caldo
 vroč veter vento caldo
 2. accaldato, caldo, scottante:
 vroč ne smeš piti mrzle vode quando sei accaldato, è meglio non bere acqua fredda
 čelo je bilo vroče aveva la fronte che scottava
 3. caldo, appassionato, sensuale:
 vroč objem, poljub un abbraccio, un bacio appassionato
 4. impetuoso, focoso, passionale:
 vroč temperament temperamento focoso
 5. entusiasta, accanito;
 vroč privrženec gibanja un aderente entusiasta del movimento
 6. aspro, duro, intransigente:
 vroča polemika aspra polemica
 7. intenso, caloroso, cocente, profondo, vivo, fervido:
 vroča želja vivo desiderio
 vroča molitev fervida preghiera
 8. (nevaren, neprijeten) duro, caldo, pericoloso:
 poročal je z najbolj vročih krajev fu corrispondente dai posti più caldi
 9. scottante, grave, urgente:
 vroči družbeni problemi i gravi problemi della società
 izogibati se vročih tem evitare temi scottanti
 10. metal. a caldo:
 vroče kovanje, valjanje, vlečenje fucinatura, laminatura, trafilatura a caldo
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 nositi vroče hlačke portare i hot pants
 pog. skuhati komu vročo kašo inguaiare, mettere nei guai qcn.
 konj vroče krvi un cavallo focoso
 še vroča novica recentissima, l'ultima
 pripeljati koga na vročo sled portare sulla buona traccia
 žarg. vsebovati vroče blago contenere merce illecita, di contrabbando
 šalj. mrzle roke, vroče srce se le mani sono fredde, il cuore è caldo
 vroče barve colori vivaci, caldi
 metal. vroče cinkanje zincatura a caldo
 vroči laki vernici calde
 vroči telefon linea calda
 vroči žig timbro a caldo
 pren. vroča glava testa calda
 gastr. vroča hrenovka hot dog
 PREGOVORI:
 kuj železo, dokler je vroče il ferro va battuto finché è caldo
-  vŕsta (-e) f
 1. fila; riga:
 sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
 postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
 vrsta za vstopnice fila per i biglietti
 2. riga:
 natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina
 3. (večja množina) serie:
 vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche
 4. fila, rango:
 stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
 strniti vrste serrare le file
 5. specie, tipo:
 navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
 nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
 on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
 izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie
 6. (celote rastlin in živali) specie:
 spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
 iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
 rod in vrsta genere e specie
 endemna vrsta specie endemica
 7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
 ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
 pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
 nesreče so na vrsti (se vrstijo)
 vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno
 8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
 blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
 prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
 mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine
 9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
 knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti
 10. agr. (red) fila
 11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta
 12. muz., mat. serie
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
 klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
 pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
 postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
 pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
 nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
 divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
 obrt. vrsta petelj fila di maglie
 šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
 lingv. besedna vrsta parte del discorso
 glagolska vrsta coniugazione
 lit. književna vrsta genere letterario
 geogr. gorska vrsta catena di montagne
 šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
 strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
 anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
 obl. vrsta gumbov bottoniera
 vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
 film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
 šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento
-  vsákršen (-šna -o) adj. di sorta, di ogni sorta; qualsiasi; il più diverso; (v negat. pomenu) alcuno:
 sposoben je za vsakršno opravilo è capace di svolgere qualsiasi lavoro, i più diversi lavori
 biti brez vsakršnih izkušenj essere senza esperienza alcuna
 nakupiti vsakršno blago acquistare la roba più diversa