Franja

Zadetki iskanja

  • mléko (-a) n

    1. latte:
    materino mleko latte materno
    mleko se sesiri, skisa il latte si inacidisce
    molsti, posnemati mleko mungere, scremare il latte
    homogenizirano mleko latte omogeneizzato
    kislo, kuhano mleko latte acido, latte bollito
    pinjeno mleko latticello
    kozje, kravje, ovčje mleko latte di capra, di vacca, di pecora
    mleko v prahu latte in polvere

    2. (mleku podobna tekočina) latte:
    čistilno mleko latte detergente
    kokosovo mleko latte di cocco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tam se cedita med in mleko il paese di Bengodi, della Cuccagna
    pren. njega se še mleko drži, še po mleku diši la bocca gli puzza di latte, ha ancora il latte sulle labbra
    pren. samo ptičjega mleka mu še manjka non gli manca che il latte di gallina, sta come un pascià
    pren. kopati se v mleku vivere nell'abbondanza
    brat po mleku fratello di latte
    grad. apneno mleko latte di calce
    grad. cementno mleko latte di cemento
    bot. ptičje mleko latte di gallina (Ornithogalum)
    polmastno, polnomastno mleko latte magro, latte intero
  • móč (-í) f

    1. forza; vigore:
    imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
    duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

    2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
    starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

    3. forza, potenza:
    naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
    moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

    4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
    izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
    zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
    gospodarska moč države la forza economica di un Paese
    jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

    5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
    v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
    pravica je brez moči la giustizia è impotente

    6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
    moč vetra la forza del vento
    moč glasu la forza della voce
    moč volje forza di volontà

    7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
    dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

    8. na vso moč (v adv. rabi):
    hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
    truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
    na moč lep avtomobil una macchina bellissima

    9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
    pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    meriti moči misurare le forze, gareggiare
    priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
    pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
    truditi se po najboljših močeh fare il possibile
    biti pri moči essere robusto
    biti še pri močeh essere ancora in gamba
    ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
    biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
    šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
    moč usode la forza del destino
    z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
    moč razuma l'impero della ragione
    gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
    moč domišljije la potenza della fantasia
    nadnaravna moč potere soprannaturale
    pogajalska moč potere contrattuale
    voj. zastraševalna moč potere deterrente
    rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
    mladostna moč il vigore della giovinezza
    moč vina il vigore del vino
    kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
    elektr. delovna moč forza motrice
    strojn. efektivna moč rendimento effettivo
    strojn. imenska moč forza nominale
    fiz. konjska moč cavallo vapore
    ekon. kupna moč potere d'acquisto
    kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
    mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
    fiz. moč stroja potenza della macchina
    fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
    obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
    bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
    strelna moč orožja potenza di fuoco
    PREGOVORI:
    v slogi je moč l'unione fa la forza
  • môči (mórem)

    A) imperf.

    1. potere:
    ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
    tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
    ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi

    2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
    danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo

    3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
    nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
    mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo

    4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
    ne morem ga videti non posso vederlo
    ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano

    5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
    to bi moglo biti res potrebbe essere vero
    jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere

    6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
    kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
    živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo

    7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
    otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
    pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
    to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
    našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
    pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto

    B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
    ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...

    C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
    to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
  • močíti (móčim) imperf. ➞ zmočiti

    1. bagnare, inumidire; spruzzare:
    močiti lase bagnare, inumidire i capelli
    tri dni nas je močilo piovve per tre giorni
    močiti koga z mrzlo vodo spruzzare qcn. con acqua fredda

    2. orinare, pog. pisciare:
    med. močiti posteljo bagnare il letto (per enuresi notturna), pisciare nel letto
    močiti grlo bagnarsi la gola, bere, sbevazzare
    močiti lica, oči piangere
    močiti grob z gorkimi solzami piangere sulla tomba di qcn., piangere la morte di qcn.
    močiti lan, konopljo macerare il lino, la canapa
    ni še dolgo tega, kar je močil plenice ancora ieri pisciava nel letto
  • móker (-kra -o)

    A) adj.

    1. bagnato:
    mokra cesta strada bagnata
    mokra obleka abito bagnato
    moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
    moker omet intonaco fresco
    mokro čelo fronte madida di sudore
    mokro oko occhio bagnato di pianto

    2. umido:
    moker svet terreno umido, landa umida

    3. pren. piovoso:
    moker april aprile piovoso

    4. teh. a umido:
    mokri tisk stampa a umido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
    držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
    mokra barva vernice fresca
    kem. mokra destilacija distillazione frazionata
    teh. mokra montaža montaggio a umido
    obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
    elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
    alp. mokri plaz lavina di neve umida
    adm. mokri žig timbro a inchiostro
    kozm. mokro britje rasatura a umido

    B) mókri (-a -o) m, f, n
    na mokrem sedeti sedere sul bagnato
    iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
    potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare
  • môkro adv.

    1.
    mokro gledati guardare con occhi bagnati di pianto
    pločnik se mokro sveti il marciapiede è lucido per l'umidità

    2. (v povedni rabi)
    v vrtu je še mokro l'orto è ancora bagnato, umido
  • nàk inter.

    1. (izraža močno zanikanje) no:
    nak, to pa ne gre no, così non va

    2. (izraža nejevoljo) mah:
    nak, tak fant, pa tako otročji mah, un giovanottone grosso così e tanto infantile

    3. (izraža podkrepitev trditve) no:
    nak, take svatbe pa še ni bilo no, nozze così non si sono ancora celebrate


  • A) adv.

    I.

    1. (zanika glagolsko dejanje) non:
    nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
    (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
    naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

    2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
    ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

    3. (poudarja nasprotni pomen) non:
    ne dosti vredno blago merce di non grande valore

    4. pren. (izraža popravek) non:
    lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

    5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
    ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
    si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

    6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
    kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
    ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
    pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

    II. elipt.

    1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
    si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
    si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
    pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
    ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

    2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
    še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

    III.

    1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
    ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

    2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
    počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
    razen če ne (izraža izvzemanje) non:
    gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

    IV. (v vezniški rabi)

    1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

    2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
    odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

    3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
    nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
    kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

    4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
    tiho, če ne ... zitti, se no...

    V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
    ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
    lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
    fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
    pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
    hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
    o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
    (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
    če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

    B) konj. né:
    nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
    ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
    ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
    ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
    ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
    nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
  • nečíst (-a -o) adj.

    1. sporco; inquinato (aria); bastardo (razza); impuro

    2. disonesto, cattivo

    3. rel. impuro; immondo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti nečiste račune avere ancora conti da regolare
    šport. nečisti boks boxe fallosa
    nečista (bruto)
    teža peso lordo
    kem. kemično nečista snov materia chimicamente non pura
    lit. nečista rima rima impura
    rel. nečista žival animale impuro
  • neporavnán (-a -o) adj. non saldato (conto, debito); non appianato (lite); non riparato (torto):
    pren. imeti še neporavnane račune avere ancora conti in sospeso
  • nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.

    1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
    nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno

    2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
    nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
    na noben način in nessun modo

    3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
    obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
    pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
    pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
    pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
    PREGOVORI:
    minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
    eden ni nobeden uno è nessuno
  • očála (očál) n pl. occhiali; šalj. lanterne, vetrate:
    nadeti, natakniti očala mettere gli occhiali
    nositi, sneti očala portare, togliere gli occhiali
    sončna, zaščitna očala occhiali da sole, protettivi
    podvodna, smučarska očala occhiali subacquei, da neve
    etui za očala custodia degli occhiali
    okvir za očala montatura degli occhiali
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto rosa
    brati še brez očal vederci ancora bene
    teh. varilna očala occhiali da saldatore
  • odvréči (-vržem) perf. ➞ metati

    1. buttare (via); scartare:
    odvreči ogorek buttar via la cicca
    odvreči neuporabne stroje scartare i macchinari inservibili

    2. gettare, lanciare:
    padalce so odvrgli za sovražnikovimi linijami i paracadutisti furono lanciati dietro le linee nemiche

    3. (izgubiti) perdere:
    jelen odvrže rogovje il cervo perde le corna
    rak odvrže oklep il gambero si spoglia
    pren. ni še odvrgel stare kože è ancora sempre lo stesso, non è cambiato per nulla
  • ôgenj (ôgnja) m

    1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
    ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
    na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
    kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
    ogenj! fuoco!

    2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
    kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

    3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
    imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
    biti poln ognja avere il fuoco addosso

    4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
    ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

    5. voj. fuoco; tiro:
    strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
    navzkrižni ogenj fuoco incrociato
    ogenj! fuoco!
    protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

    6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
    dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
    bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
    pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
    pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
    iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
    imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
    prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
    biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
    igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
    biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
    bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
    iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
    bengalični ogenj bengala
    Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
    grški ogenj fuoco greco
    olimpijski ogenj fuoco olimpico
    rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
    metalec ognja lanciafiamme
    požiralec ognja mangiafuoco
    teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
    taborni ogenj fuoco, falò
    igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto
  • okróg1 adv.

    1. all'intorno, intorno:
    okrog in okrog je lep razgled tutt'intorno si apre una bella veduta

    2. attorno, in giro:
    okrog hoditi andare in giro, gironzolare

    3. circa, all'incirca:
    tehtati okrog osemdeset kilogramov pesare ottanta chili circa
    spet je leto okrog ancora un anno è finito
    pog. od slabosti okrog pasti cadere svenuti, venir meno dalla debolezza
    pog. okrog prinašati ingannare; raggirare, circuire, vulg. fregare
  • oprávek (-vka) m

    1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
    hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
    imeti dosti opravkov avere un monte di impegni

    2. pl. opravki lavoro, impegni:
    opravki čuvaja il lavoro di custode
    poklicni opravki impegni professionali

    3. pren.
    imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
    imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
    pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
    imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
    kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto

    4. pren.
    dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
    fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
    hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • pàč adv.

    1. poi, sì, probabilmente, proprio:
    najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
    pač res je è proprio vero

    2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
    kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero

    3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
    tako je pač življenje così è la vita

    4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
    nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi

    5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
    ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro
  • pásti (pásem)

    A) imperf. tr. intr. pascolare, pascere:
    pasti koze, krave, ovce pascolare le capre, le mucche, le pecore
    pasti v planinah monticare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pasti dolgčas provare noia, essere annoiati
    pasti jezo essere arrabbiati, incavolati
    saj nisva skupaj krav pasla non siamo mica in confidenza
    pog. ko sem še krave pasel quand'ero ancora piccolo
    kravice pasti stare proni
    lenobo pasti battere la fiacca, oziare, poltrire
    pasti mulo tenere il muso
    pasti oči pascere gli occhi su
    pasti radovednost, zijala curiosare
    pasti si trebuh mangiare, rimpinzarsi

    B) pásti se (pásem se) imperf. refl. pascolare:
    pasti se v planinah monticare, alpeggiare
    krave se pasejo le mucche pascolano