Franja

Zadetki iskanja

  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • talmúdski (-a -o) adj. rel. talmudico:
    talmudska šola scuola talmudica
  • téhničen (-čna -o) adj.

    1. (nanašajoč se na tehniko) tecnico:
    tehnični izum invenzione tecnica
    tehnično sodelovanje cooperazione tecnica
    tehnična inteligenca intellighenzia tecnica
    tehnični slovar dizionario tecnico
    tehnična šola istituto tecnico

    2. (nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje) tecnico:
    tehnični podatki o stroju dati tecnici della macchina
    tehnična napaka difetto tecnico
    fiz. tehnična atmosfera atmosfera tecnica
    šport. tehnična napaka fallo tecnico
    teh. tehnična norma norma tecnica
    šport. tehnične discipline discipline tecniche
    tehnični izraz termine tecnico, tecnicismo
    šport. tehnični knockout knockout tecnico
    les. tehnični les legname
    avt. tehnični pregled controllo tecnico periodico
    šol. tehnični pouk lavori manuali
    grad. tehnični prevzem collaudo del fabbricato
    šport. tehnični vodja direttore tecnico
  • téhniški (-a -o) adj. tecnico:
    tehniška šola istituto tecnico
    tehniški slovar dizionario tecnico
    tehniška pisava scrittura tecnica
  • trgóvski (-a -o) adj. commerciale, di commercio, in commercio:
    trgovski sloj commercianti, ceto mercantile
    trgovska šola istituto commerciale
    trgovska korespondenca corrispondenza commerciale
    trgovski partner partner, socio in commercio
    trgovski potnik rappresentante di commercio, piazzista; commesso viaggiatore
    trgovska mornarica marina commerciale
    trgovski pomočnik commesso (di negozio)
    trgovski posrednik commissionario
    trgovsko središče centro commerciale
    hist. trgovsko združenje maona
  • usmérjenost (-i) f direzione, indirizzo, ispirazione; orientamento, tendenza:
    film neorealistične usmerjenosti film di ispirazione neorealista
    šola tehnične usmerjenosti scuola di orientamento tecnico
    spolna usmerjenost orientamento sessuale
    istospolna usmerjenost tendenze omosessuali
  • vájeniški (-a -o) adj. di apprendista, degli apprendisti; di garzone, dei garzoni:
    vajeniška šola scuola per apprendisti, avviamento professionale
    vajeniška doba apprendistato
  • váški1 (-a -o) adj. paesano; di, del paese; di, del villaggio; rustico, rurale:
    vaška šola scuola rurale
    vaško pokopališče il cimitero del paese
    vaški tepček lo scemo, l'idiota del villaggio
    vaška skupnost comunità di villaggio
    vaška veselica festa paesana
  • večéren (-rna -o) adj. sera, di, della sera; serale; knjiž. serotino, vespertino:
    večerni tisk stampa sera
    večerni list giornale della sera
    večerna šola scuola serale
    večerna predstava spettacolo serale, serata
    rel. večerna maša messa vespertina
    večerna molitev (pri redovnikih) compieta
    večerna prireditev soirée
    proti večeru sull'imbrunire
    obl. večerna obleka toilette; abito da sera
    zool. večerni pavlinček smerinto (Smerinthus ocellatus)
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • vojáški (-a -o) adj. militare; del soldato:
    vojaška uniforma uniforme del soldato, militare
    vojaško pokopališče cimitero di guerra
    vojaška parada parata (militare)
    vojaška prisega giuramento del soldato
    vojaška akademija, šola accademia, scuola militare
    vojaška diktatura dittatura militare
    vojaški begunec disertore; imboscato
    vojaški sluga attendente
    vojaška knjižica libretto militare
    pren. obleči, sleči vojaško suknjo andare soldato, andare in congedo
    vojaška čepica cheppì; bustina
    žarg. vojaška disciplina naia
    vojaška godba na pihala fanfara
    vojaška oseba militare
    vojaška obveznost servizio di leva
    vojaška pošta posta militare
    vojaške operacije operazioni militari
    vojaške vaje esercitazioni
    hist. vojaški branjevec vivandiere
    vojaški konvoj carreggio
    vojaški plašč pastrano
    vojaški prepečenec pane di munizione
    vojaški puč, udar golpe, pronunciamento
    vojaški vlak tradotta
    vojaški vpoklicanec richiamato
    vojaško okrožje distretto militare
    vojaško sodišče tribunale militare
    vojaško vežbališče piazza d'armi
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
  • vzgojíteljski (-a -o) adj. degli educatori, per educatori:
    vzgojiteljska šola scuola per maestre d'asilo
  • zamériti (-im) | zamérjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. aversene a male, prendersela, risentirsi, offendersi:
    rad zameriti essere suscettibile
    hudo, zelo zameriti risentirsi fortemente, aversene molto a male

    2. (v medmetni rabi)
    ne zamerite, rad bi vas nekaj vprašal mi scusi, volevo chiederle una cosa
    ne zameri, nisem mislil tako hudo scusami, non volevo offenderti

    B) zamériti se (-im se) | zamérjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. urtare qcn., guastarsi con qcn.:
    zameriti se sosedu guastarsi col vicino

    2. (zameriti se, zamerjati se komu) (tudi impers.) offendersi; adontarsi (con), non sopportare, non andar giù:
    šola se mi je dokončno zamerila la scuola non la sopporto più
    zamerilo se mu je, da ga zapostavljajo si è offeso perché non è tenuto nel debito conto
  • zasében (-bna -o) adj. privato; personale:
    zasebni, javni sektor settore privato, pubblico
    zasebna lastnina proprietà privata
    zasebna šola scuola privata
    jur. zasebni obisk visita privata
    jur. zasebno pravo diritto privato
  • zdrávstven (-a -o) adj. sanitario; di, della salute; medico:
    zdravstvene težave problemi di, con la salute
    zdravsteno stanje stato di salute
    zdravstvena knjižica libretto sanitario
    zdravstveno zavarovanje mutua
    zdravstveni delavec operatore sanitario
    zdravstveno osebje personale sanitario
    zdravstveni dom poliambulatorio
    zdravstvena postaja ambulatorio
    srednja zdravstvena šola scuola per infermieri