Franja

Zadetki iskanja

  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • modêren (-rna -o) adj.

    1. (sodoben) moderno, attuale, contemporaneo:
    moderni človek l'uomo moderno
    moderni jeziki le lingue moderne
    moderno gospodarstvo economia moderna

    2. (ki vsebuje najnovejše tehnične pridobitve) moderno;
    moderen hotel albergo moderno
    moderna vzgoja educazione moderna

    3. (ki upošteva najnovejše umetnostne tokove) moderno:
    moderno slikarstvo la pittura moderna

    4. (ki upošteva najnovejše norme, je v skladu z modo svojega časa) moderno:
    moderna zakonca una coppia moderna
    moderna frizura una pettinatura moderna

    5. (ki ustreza splošnemu okusu določenega časa) moderno, di moda, alla moda, in voga:
    športna krila so moderna le gonne casual sono di moda
    alp. moderna alpinistika l'alpinismo moderno
    um. moderna galerija galleria d'arte moderna
    moderna numizmatika la numismatica moderna
    šport. moderne olimpijske igre le olimpiadi moderne
    moderni peteroboj il pentathlon moderno
  • mondén (-a -o) adj. (svetovljanski) ekst. mondano, della gente di mondo; salottiero:
    monden človek uomo mondano, di mondo
    mondeni svet café-society
  • mórati (-am) imperf.

    1. dovere; bisognare:
    na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
    skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
    elipt. resnica mora na dan luce va fatta
    moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

    2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
    človek mora biti pošten bisogna essere onesti
    moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

    3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
    to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
    mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

    4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
    pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

    5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
    mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
    pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte
  • mózeg (-zga) m

    1. anat. midollo:
    hrbtni, kostni mozeg midollo spinale, midollo delle ossa
    lobanjski mozeg cervello
    mozgi midollame
    pren. ta človek je mozeg organizacije l'uomo è il cervello dell'organizzazione

    2. pog.
    do mozga completamente
    izčrpan do mozga completamente esausto
    pren. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg le sofferenze lo portarono a un esaurimento totale
    žvižg je šel skozi mozeg un fischio penetrante
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • múzičen (-čna -o) adj. musicale:
    muzičen človek una persona musicale
    redko muzična vzgoja educazione musicale
  • načêlen (-lna -o) adj.

    1. di principio, di massima; sistematico:
    načelno nasprotovanje opposizione sistematica
    načelno stališče presa di posizione di massima
    načelno vprašanje (questione di) principio

    2. (ki se drži načel) di (saldi) principi, coerente:
    načelen človek uomo di principi
  • nadárjen (-a -o) adj. pieno di talento, dotato, portato, capace:
    nadarjen za jezike, za matematiko dotato per le lingue, la matematica
    nadpovprečno, povprečno nadarjen človek persona molto dotata, mediocremente dotata
    biti nadarjen za umetnost, biti glasbeno nadarjen avere il genio dell'arte, avere attitudine per la musica
  • nadpovpréčno adv. sopra la media:
    nadpovprečno nadarjen superdotato
    pren. nadpovprečno nadarjen človek aquila
  • nagónski (-a -o) adj. istintivo; psiht. istintuale:
    nagonski odpor do česa repulsione istintiva per qcs.
    nagonski človek istintivo
    nagonsko spoznavanje intuizione
  • napadálen (-lna -o) adj. aggressivo, offensivo; d'assalto:
    napadalno in obrambno orožje arma di offesa e di difesa
    napadalna vojna guerra di aggressione
    napadalen človek individuo aggressivo
    šport. napadalna vrsta linea d'attacco, attaccanti
  • napáka (-e) f

    1. errore, sbaglio, svista; lapsus:
    majhna, velika napaka errore piccolo, grave
    huda jezikovna napaka svarione
    skrita napaka magagna

    2. difetto, pecca; imperfezione:
    napaka v materialu difetto di materiale
    blago, izdelki z napako merce difettosa, articoli, prodotti difettosi

    3. med. difetto; vizio:
    organska, telesna napaka difetto organico, fisico

    4. ekst. difetto, vizio:
    pren. majhne napake drugih vidi, svojih velikih pa ne vede la pagliuzza nell'occhio altrui, non vede la trave nel proprio
    vsak človek ima kako napako non c'è uomo senza difetto

    5. ekst. errore:
    izkoristiti nasprotnikovo napako in zmagati approfittare dell'errore dell'avversario e batterlo
    zagrešiti hudo, usodno napako commettere un errore grave, fatale

    6. teh. scarto:
    spodnja, zgornja meja napake il limite inferiore, superiore dello scarto
    fiz., mat. absolutna, relativna napaka errore assoluto, relativo
    lepotna napaka neo; ekst. imperfezione
    anat. napaka leče difetto del cristallino
    šport. osebna napaka fallo personale
    med. srčna napaka difetto cardiaco
    tiskarska napaka errore di stampa
    govorna, pisna napaka lapsus linguae, lapsus calami
    PREGOVORI:
    na napakah se učimo sbagliando si impara
  • nasílen (-lna -o) adj. violento, prepotente, soperchiatore, brutale:
    nasilen človek violento
    nasilno dejanje violenza, soperchieria
    nasilna razlaga interpretazione forzata
    umreti nasilne smrti morire di morte violenta
  • naučíti (-ím)

    A) perf. insegnare, istruire (tudi ekst.):
    naučiti koga brati, pisati, šofirati insegnare a uno a leggere, scrivere, guidare
    naučiti koga lepega vedenja insegnare a uno la buona educazione, le buone maniere
    pren. naučiti koga kozjih molitvic fare una lavata di capo a
    pren. naučiti koga pameti riportare uno alla ragione

    B) naučíti se (-ím se) perf. refl. imparare; impratichirsi:
    naučiti se kuhanja imparare a cucinare
    naučiti se na pamet imparare a memoria
    naučiti se česa na svoj račun imparare qcs. a proprie spese
    naučiti se tipkanja impratichirsi a battere a macchina
    naučiti se slabo, za silo imparacchiare, imparucchiare
    človek se na napakah uči sbagliando si impara
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte
  • naváden (-dna -o) adj.

    1. abituale, solito, consueto:
    to se ne sklada z njegovo navadno točnostjo ciò è in disaccordo con la sua abituale puntualità

    2. ordinario, comune; semplice:
    naučiti se samo najnavadnejših besed imparare le parole più comuni
    bil je čisto navaden dan era una giornata comune
    tega navaden človek ne more razumeti questo l'uomo della strada non riesce a capirlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pošta navadna pošiljka plico semplice
    ekon. navadne obresti interesse semplice
    mat. navadni, Briggsov logaritem logaritmo decimale, volgare, di Briggs
    navadni odvod derivata semplice
    fiz. navadni tlak pressione semplice
    navadna temperatura temperatura semplice
    žel. navadna tarifa tariffa normale, ordinaria
    rel. navadna nedelja tempo ordinario
    alp. navadna smer normale
    ekst. navaden član (organizacije, moštva itd.) gregario
    pren. knjiž. navaden človek ciompo
    navaden dan feria
    navt. žarg. navaden mornar marò; voj., navt. comune
    muz. navadni aulos monaulo
    film. navadni film film a passo normale
    navadni ljudje umili, gente comune
    voj. navadni vojak comune, šalj. marmittone
    ekst. navadni vojaki truppa
  • navdáhnjen (-a -o) adj.

    1.
    navdahnjen s pieno di

    2. portato a:
    pesniško navdahnjen človek individuo portato alla poesia

    3. soffuso
  • nedružáben (-bna -o) adj. non socievole; sgarbato, scontroso, asociale:
    pren. nedružaben človek orso
  • neizkúšen (-a -o) adj. inesperto; pren. knjiž. giovane, imperito, inaccorto; šalj. imberbe:
    pren. neizkušen človek bamboccio
    navt. neizkušen pomorščak marinaio d'acqua dolce
    neizkušen (mlad) profesor professorino
  • ném (-a -o) adj.

    1. muto (tudi ekst.); tacito:
    človek je gluh in nem l'uomo è sordomuto
    nemi film film muto

    2. pren. silenzioso:
    nem smeh una risata silenziosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nema abeceda alfabeto muto
    nema črka lettera muta
    geogr. nema karta carta muta
    muz. nema klaviatura tastiera muta
    biti nema priča čemu essere testimone di
    zool. nemi labod cigno reale (Cygnus olor)
    num. nemi novec moneta muta
    lov. nemi pes cane muto
    nemi znak segno muto
    nema igra pantomima, controscena