sestópati (-am) | sestopíti (-im) imperf., perf. calare, discendere; scendere:
sestopiti z gore calare dal monte
sestopiti z voza, s konja scendere dal carro, da cavallo
Zadetki iskanja
- sevéda adv. certamente, certo, naturalmente, beninteso, sicuro, sissignore (-a); ma sì; volentieri:
s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv con questo naturalmente non è detto che sia colpevole
ali greš z menoj? Seveda grem vieni con me? Certo che vengo
ali mi narediš uslugo? Seveda mi fai un favore? Volentieri! - seznániti (-im) | seznánjati (-am)
A) perf., imperf.
1. far conoscere, presentare:
seznaniti koga s kom presentare qcn. a qcn.
2. informare, mettere al corrente, far conoscere;
seznanjati kupca z delovanjem aparata far conoscere all'acquirente il funzionamento dell'apparecchio
B) seznániti se (-im se) | seznánjati se (-am se) perf., imperf. refl. conoscersi, imparare a conoscere (qcs.), venire a conoscersi:
seznaniti se na izletu conoscersi durante una gita - seznánjenje | seznánjanje (-a) f ➞ seznanitev conoscenza, informazione; apprendimento:
jur. seznanjanje z dejstvi narrativa - shrámba (-e) f dispensa, deposito, ripostiglio; cellaio; navt. cambusa:
shramba za živila dispensa
shramba jamskih svetilk lampisteria
shramba za jadra veleria
agr. shramba oliv olivaio
shramba za vrče ziraia nareč.
shramba za vrče z oljem orciaia
shramba za vreče saccaia - síliti (-im) imperf.
1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare
2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai
3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata
4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco
5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn. - sílnost (-i) f intensità, potenza, forza; svisceratezza:
zaljubiti se z vso silnostjo innamorarsi perdutamente - sípati (-am)
A) imperf.
1. versare
2. spargere, cospargere:
sipati cesto s peskom spargere la sabbia per la strada
sipati prašek na rano cospargere la ferita di polverina
3. disperdere, sparpagliare, seminare; vomitare, spruzzare:
vse naokoli strojnice sipajo ogenj le mitragliatrici vomitano fuoco tutt'intorno
sipal je žaljivke na vse strani vomitava ingiurie dappertutto
4. piovigginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sipati pesek v oči gettare fumo negli occhi
sipati denar sperperare, scialacquare soldi
sipati odgovore z rokava sparare le risposte
B) sípati se (-am se) imperf. refl.
1. smottare, cedere, franare
2. venire frettolosamente (uno dopo l'altro) - skládati (-am)
A) imperf.
1. ammassare, ammucchiare, accatastare; disporre:
skladati deske, drva accatastare tavole, legna
2. muz. comporre
B) skládati se (-am se) imperf. refl.
1. armonizzare, combinare;
ne skladati se contrastare
2. conformarsi, essere conforme:
prepis se sklada z izvirnikom per copia conforme, p.c.c. - skláden1 (-dna -o) adj.
1. armonico, armonioso, concorde:
skladna celota un insieme armonico
2. armonioso, bene assortito:
skladen par una coppia bene assortita
3. concorde, conforme, consentaneo, proporzionato, consono:
dejanja, skladna z govorjenjem azioni consone alle dichiarazioni
4. mat. congruente - skládnost (-i) f armonia, concordanza, consonanza, conformità, rispondenza, congruenza (tudi mat. ); consentaneità; sintonia; unità:
skladnost med vsebino in obliko armonia, consonanza di contentuto e forma
skladnost zakona z ustavo conformità di una legge con la costituzione - skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.
1. congiungere, unire, chiudere:
skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera
2. chiudere, stringere:
skleniti pest stringere il pugno
3.
skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte
4. (končati) concludere:
skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
skleniti svoje dni, življenjsko pot morire
5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
sklepati s sofizmi sofisticare
6. stipulare, contrarre:
skleniti pogodbo stipulare un contratto
sklepati prijateljstva contrarre amicizie
skleniti posel concludere un affare
jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
skleniti zavezništvo allearsi (con)
jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
sklepati kompromise patteggiare
sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.
7. decidere:
sklenil je oditi decise di andarsene - skòk (skóka) m
1. salto; balzo:
skok z mesta, z naletom salto a piè pari, con rincorsa
skok naprej, vstran salto avanti, scarto
v skoku ujeti žogo prendere la palla al balzo (tudi pren.)
iti na kratek skok k sosedu fare un salto dal vicino
2. (nenadno povečanje, padanje) balzo, sbalzo; salto:
skoki cen gli sbalzi dei prezzi
reka ima tu precejšen skok il fiume ha qui una forte pendenza
pren. skoki čez plot scappatelle, avventure
šport. smrtni skok salto mortale
smučarski skok salto con gli sci
skok čez konja salto della cavallina
skok v daljino, višino salto in lungo, in alto
skok s palico salto con l'asta
skok v vodo tuffo
skoki v vodo (tekmovalna panoga) tuffistica
um. pasji skok ornamento a spirale - skopáriti (-im) imperf. pren. lesinare, risparmiare, essere avaro, economizzare:
skopariti z denarjem, s plačilom lesinare col denaro, col pagamento
skopariti pri hrani lesinare sul mangiare
skopariti s pohvalo essere avaro di lodi
skopariti s časom economizzare il tempo - skrégan (-a -o) adj. che ha litigato, che è contrario (a):
z dekletom sta skregana ha litigato con la ragazza
tako sklepanje je skregano s pametjo un ragionamento che fa a pugni con la logica
pog. skregan je z matematiko la matematica non gli va
pog. skregan je s šolo non sopporta la scuola - skrégati (-am)
A) perf. rimproverare, rimbrottare
B) skrégati se (-am se) perf. refl. litigare, bisticciare, rimbeccarsi; pren.
skregati se s pametjo fare a pugni con la logica
pren. skregati se s predpisi, z zakoni non rispettare le norme, le leggi - skrínjica (-e) f dem. od skrinja scrigno, bussola; aer.
črna skrinjica scatola nera, registratore di volo
glasovalna skrinjica urna elettorale, bossolo
skrinjica za nakit portagioie, forziere
rel. skrinjica z relikvijami reconditorio - skúšati (-am)
A) imperf.
1. provarsi a, tentare di, cercare di:
skušati kaj dvigniti cercare di sollevare qcs.
skušati koga pregovoriti tentare di convincere qcn.
2. abs. pren. tentare, mettere alla prova:
rel. hudič ga skuša il diavolo lo tenta
3. star. (doživljati, čutiti) sperimentare, provare:
skušati ljubezen, žalost provare amore, tristezza
B) skúšati se (-am se) imperf. refl.
1. provarsi, cimentarsi, mettersi alla prova:
skušati se v metanju cimentarsi nel lancio
2. (tekmovati, kosati se) gareggiare, competere (con):
letošnje vino se ne more skušati z lanskim il vino di quest'anno non può competere con quello dell'annata scorsa - slabó adv.
1. male; poco:
slabo spati dormire male
slabo videti in slišati vedere e sentire male
slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
slabo končati finire malamente; male
slabo zaslužiti guadagnare poco
slabo poznati conoscere poco
2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
z očetom je slabo il padre sta male
v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
slabo mu gre gli affari vanno male
pijača mi slabo dene il bere mi fa male
pren. slabo kaže le cose si mettono male
pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano - smísel (-sla) m
1. senso, significato, accezione:
v ožjem smislu besede nel senso stretto della parola
delo daje življenju smisel il lavoro dà un senso alla vita
razmišljati o smislu umetnosti considerare, vagliare il senso dell'arte
2. smisel za (sposobnost za presojanje česa) senso di:
izgubiti smisel za čas perdere il senso del tempo
biti brez smisla za humor mancare di humour
3. (posebna nadarjenost, sposobnost za kaj) talento, attitudine:
imeti smisel za tehniko avere attitudine per la tecnica, esser portato alla tecnica
razvijati smisel za praktično delo sviluppare l'attitudine al lavoro pratico
4. v smislu
a) secondo, conformemente a, in conformità con:
ravnati v smislu predpisov agire in conformità con le norme
b) (v adv. rabi)
v nekem smislu in un certo senso
v tem smislu in questo senso
5. brez smisla, nima smisla non ha senso:
brez smisla se je prepirati z njim non ha senso litigare con lui
nima smisla razpravljati o teh problemih non ha senso discutere di questi problemi