Franja

Zadetki iskanja

  • sestópati (-am) | sestopíti (-im) imperf., perf. calare, discendere; scendere:
    sestopiti z gore calare dal monte
    sestopiti z voza, s konja scendere dal carro, da cavallo
  • sevéda adv. certamente, certo, naturalmente, beninteso, sicuro, sissignore (-a); ma sì; volentieri:
    s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv con questo naturalmente non è detto che sia colpevole
    ali greš z menoj? Seveda grem vieni con me? Certo che vengo
    ali mi narediš uslugo? Seveda mi fai un favore? Volentieri!
  • seznániti (-im) | seznánjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. far conoscere, presentare:
    seznaniti koga s kom presentare qcn. a qcn.

    2. informare, mettere al corrente, far conoscere;
    seznanjati kupca z delovanjem aparata far conoscere all'acquirente il funzionamento dell'apparecchio

    B) seznániti se (-im se) | seznánjati se (-am se) perf., imperf. refl. conoscersi, imparare a conoscere (qcs.), venire a conoscersi:
    seznaniti se na izletu conoscersi durante una gita
  • seznánjenje | seznánjanje (-a) f ➞ seznanitev conoscenza, informazione; apprendimento:
    jur. seznanjanje z dejstvi narrativa
  • shrámba (-e) f dispensa, deposito, ripostiglio; cellaio; navt. cambusa:
    shramba za živila dispensa
    shramba jamskih svetilk lampisteria
    shramba za jadra veleria
    agr. shramba oliv olivaio
    shramba za vrče ziraia nareč.
    shramba za vrče z oljem orciaia
    shramba za vreče saccaia
  • síliti (-im) imperf.

    1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
    siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

    2. premere; insistere; voler cacciarsi:
    mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
    siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

    3. siliti za struggersi per; insidiare:
    sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

    4. spuntare:
    solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
    sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

    5. forzare (una pianta)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
    podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
    pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
    siliti na jezik venire da dire
    siliti na vodo avere bisogno di urinare
    siliti pod nebo svettare nel cielo
    siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    kri sili v glavo il sangue monta alla testa
    žito sili v klasje il grano mette le spighe
    mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
    siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
    siliti v nos fiutare, odorare
    siliti v ospredje, naprej farsi notare
    siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
    siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.
  • sílnost (-i) f intensità, potenza, forza; svisceratezza:
    zaljubiti se z vso silnostjo innamorarsi perdutamente
  • sípati (-am)

    A) imperf.

    1. versare

    2. spargere, cospargere:
    sipati cesto s peskom spargere la sabbia per la strada
    sipati prašek na rano cospargere la ferita di polverina

    3. disperdere, sparpagliare, seminare; vomitare, spruzzare:
    vse naokoli strojnice sipajo ogenj le mitragliatrici vomitano fuoco tutt'intorno
    sipal je žaljivke na vse strani vomitava ingiurie dappertutto

    4. piovigginare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sipati pesek v oči gettare fumo negli occhi
    sipati denar sperperare, scialacquare soldi
    sipati odgovore z rokava sparare le risposte

    B) sípati se (-am se) imperf. refl.

    1. smottare, cedere, franare

    2. venire frettolosamente (uno dopo l'altro)
  • skládati (-am)

    A) imperf.

    1. ammassare, ammucchiare, accatastare; disporre:
    skladati deske, drva accatastare tavole, legna

    2. muz. comporre

    B) skládati se (-am se) imperf. refl.

    1. armonizzare, combinare;
    ne skladati se contrastare

    2. conformarsi, essere conforme:
    prepis se sklada z izvirnikom per copia conforme, p.c.c.
  • skláden1 (-dna -o) adj.

    1. armonico, armonioso, concorde:
    skladna celota un insieme armonico

    2. armonioso, bene assortito:
    skladen par una coppia bene assortita

    3. concorde, conforme, consentaneo, proporzionato, consono:
    dejanja, skladna z govorjenjem azioni consone alle dichiarazioni

    4. mat. congruente
  • skládnost (-i) f armonia, concordanza, consonanza, conformità, rispondenza, congruenza (tudi mat. ); consentaneità; sintonia; unità:
    skladnost med vsebino in obliko armonia, consonanza di contentuto e forma
    skladnost zakona z ustavo conformità di una legge con la costituzione
  • skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.

    1. congiungere, unire, chiudere:
    skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
    skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera

    2. chiudere, stringere:
    skleniti pest stringere il pugno

    3.
    skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
    z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte

    4. (končati) concludere:
    skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
    skleniti svoje dni, življenjsko pot morire

    5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
    iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
    filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
    sklepati s sofizmi sofisticare

    6. stipulare, contrarre:
    skleniti pogodbo stipulare un contratto
    sklepati prijateljstva contrarre amicizie
    skleniti posel concludere un affare
    jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
    skleniti zavezništvo allearsi (con)
    jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
    sklepati kompromise patteggiare
    sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
    skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.

    7. decidere:
    sklenil je oditi decise di andarsene
  • skòk (skóka) m

    1. salto; balzo:
    skok z mesta, z naletom salto a piè pari, con rincorsa
    skok naprej, vstran salto avanti, scarto
    v skoku ujeti žogo prendere la palla al balzo (tudi pren.)
    iti na kratek skok k sosedu fare un salto dal vicino

    2. (nenadno povečanje, padanje) balzo, sbalzo; salto:
    skoki cen gli sbalzi dei prezzi
    reka ima tu precejšen skok il fiume ha qui una forte pendenza
    pren. skoki čez plot scappatelle, avventure
    šport. smrtni skok salto mortale
    smučarski skok salto con gli sci
    skok čez konja salto della cavallina
    skok v daljino, višino salto in lungo, in alto
    skok s palico salto con l'asta
    skok v vodo tuffo
    skoki v vodo (tekmovalna panoga) tuffistica
    um. pasji skok ornamento a spirale
  • skopáriti (-im) imperf. pren. lesinare, risparmiare, essere avaro, economizzare:
    skopariti z denarjem, s plačilom lesinare col denaro, col pagamento
    skopariti pri hrani lesinare sul mangiare
    skopariti s pohvalo essere avaro di lodi
    skopariti s časom economizzare il tempo
  • skrégan (-a -o) adj. che ha litigato, che è contrario (a):
    z dekletom sta skregana ha litigato con la ragazza
    tako sklepanje je skregano s pametjo un ragionamento che fa a pugni con la logica
    pog. skregan je z matematiko la matematica non gli va
    pog. skregan je s šolo non sopporta la scuola
  • skrégati (-am)

    A) perf. rimproverare, rimbrottare

    B) skrégati se (-am se) perf. refl. litigare, bisticciare, rimbeccarsi; pren.
    skregati se s pametjo fare a pugni con la logica
    pren. skregati se s predpisi, z zakoni non rispettare le norme, le leggi
  • skrínjica (-e) f dem. od skrinja scrigno, bussola; aer.
    črna skrinjica scatola nera, registratore di volo
    glasovalna skrinjica urna elettorale, bossolo
    skrinjica za nakit portagioie, forziere
    rel. skrinjica z relikvijami reconditorio
  • skúšati (-am)

    A) imperf.

    1. provarsi a, tentare di, cercare di:
    skušati kaj dvigniti cercare di sollevare qcs.
    skušati koga pregovoriti tentare di convincere qcn.

    2. abs. pren. tentare, mettere alla prova:
    rel. hudič ga skuša il diavolo lo tenta

    3. star. (doživljati, čutiti) sperimentare, provare:
    skušati ljubezen, žalost provare amore, tristezza

    B) skúšati se (-am se) imperf. refl.

    1. provarsi, cimentarsi, mettersi alla prova:
    skušati se v metanju cimentarsi nel lancio

    2. (tekmovati, kosati se) gareggiare, competere (con):
    letošnje vino se ne more skušati z lanskim il vino di quest'anno non può competere con quello dell'annata scorsa
  • slabó adv.

    1. male; poco:
    slabo spati dormire male
    slabo videti in slišati vedere e sentire male
    slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
    slabo končati finire malamente; male
    slabo zaslužiti guadagnare poco
    slabo poznati conoscere poco

    2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
    slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
    z očetom je slabo il padre sta male
    v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
    slabo mu gre gli affari vanno male
    pijača mi slabo dene il bere mi fa male
    pren. slabo kaže le cose si mettono male
    pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
    pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
    ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
    ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano
  • smísel (-sla) m

    1. senso, significato, accezione:
    v ožjem smislu besede nel senso stretto della parola
    delo daje življenju smisel il lavoro dà un senso alla vita
    razmišljati o smislu umetnosti considerare, vagliare il senso dell'arte

    2. smisel za (sposobnost za presojanje česa) senso di:
    izgubiti smisel za čas perdere il senso del tempo
    biti brez smisla za humor mancare di humour

    3. (posebna nadarjenost, sposobnost za kaj) talento, attitudine:
    imeti smisel za tehniko avere attitudine per la tecnica, esser portato alla tecnica
    razvijati smisel za praktično delo sviluppare l'attitudine al lavoro pratico

    4. v smislu
    a) secondo, conformemente a, in conformità con:
    ravnati v smislu predpisov agire in conformità con le norme
    b) (v adv. rabi)
    v nekem smislu in un certo senso
    v tem smislu in questo senso

    5. brez smisla, nima smisla non ha senso:
    brez smisla se je prepirati z njim non ha senso litigare con lui
    nima smisla razpravljati o teh problemih non ha senso discutere di questi problemi