Franja

častižéljnost (-i) f ambizione

částnik (-a) m voj. (oficir) ufficiale:
aktivni, rezervni častnik ufficiale in servizio permanente attivo, ufficiale di riserva, di complemento
artilerijski, pehotni, mornariški, letalski častnik ufficiale di artiglieria, di fanteria, di marina, di aviazione
dežurni častnik ufficiale di picchetto
častniki ufficiali, ufficialità

částniški (-a -o) adj. voj. (oficirski) di, da ufficiale; degli ufficiali:
častniška uniforma uniforme, divisa di ufficiale
častniška menza mensa ufficiali
častniška obednica (v voj. mornarici) quadrato
častniški zbor ufficialità

částništvo (-a) n voj.

1. professione di ufficiale

2. ufficiali, ufficialità

částno adv. con onore, onorevolmente

čáša (-e) f knjiž. calice, coppa; bicchiere:
kristalna, srebrna čaša bicchiere di cristallo, d'argento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvigniti čašo brindare
zvrniti čašo vuotare il bicchiere, bere d'un fiato
bot. (cvetna) čaša calice

čášast (-a -o) adj. simile a calice
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
čašaste glive perizacee, orecchie, orecchiette, scodelline (sing. -a) (Pezizacaceae)
um. čašasti kapitel capitello a calice

čaščénje (-a) n venerazione, adorazione

čášen (-šna -o) adj. del calice, del bicchiere

čášica (-e) f dem. od čaša bicchierino, calice
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ledvična čašica calice renale

čáškar (-ja) m zool. pl. čaškarji entoprocti (sing. -o) (Entoprocta)

čávsati (-am) | čávsniti (-em) imperf., perf.

1. beccare, bazzicare (colpire col becco)

2. beccare, ghermire

čávsniti (-em) perf. glej čavsati | čavsniti

čbéličar (-ja) m lit. collaboratore della (rivista) Kranjska čbelica

če

A) konj.

1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
(za izražanje skromnega mnenja) se:
če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
(za izražanje ugibanja):
kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
(za izražanje želje, omiljenega ukaza):
kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
(v eliptičnih izrazih) se:
prekliči, če ne... ritratta, se no...

2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

4. (v vzročnih odvisnikih) se:
jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če le sempre che, soltanto che
če seveda beninteso che
če sploh seppure

B) subst. se:
nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!

čebéla (-e) f zool. ape (Apis);
domača čebela ape domestica (Apis mellifica)
italijanska čebela ape italiana (Apis mellifica ligustica)
kranjska čebela ape carnica (Apis mellifica carnica)
čebela delavka ape operaia
čebele roparice api predatrici
roj čebel sciame d'api
pren. pridna kot čebela laboriosa come un'ape
pren. bilo jih je kot čebel v panju erano una moltitudine

čebelár (-ja) | -ka (-e) m, f apicoltore (-trice), apiaio (-a)

čebélar (-ja) m zool.

1. egeria (Aegeria apiformis)

2. gruccione, grottaione, merope (Merops apiaster)

čebelárček (-čka) m dem. od čebelar piccolo, giovane apicoltore

čebeláriti (-im) imperf. allevare le api, esercitare l'apicoltura