razkládanje (-a) n
1. scarico, scaricamento:
razkladanje ladje scarico della nave
2. racconto, storia:
dolgočasiti koga z razkladanjem svojih težav annoiare qcn. col racconto dei propri guai
Zadetki iskanja
- razklán (-a -o) adj. spaccato, fesso; rotto; spezzato; lacerato:
odgovoriti z razklanim glasom rispondere con voce rotta - razmnoževánje (-a) n
1. biol. riproduzione, propagazione:
nespolno, spolno razmnoževanje riproduzione sessuata, asessuata; propagazione gamica, agamica
razmnoževanje virusov virogenesi
agr. razmnoževanje s podtaknjenci taleaggio
2. teh., tisk. riproduzione, copiatura:
razmnoževanje z mimeografom mimeografia - razmnoževáti (-újem) | razmnožíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. biol. riprodurre
2. teh., tisk. riprodurre, copiare:
razmnoževati s ciklostilom, z mimeografom ciclostilare, mimeografare
B) razmnoževáti se (-újem se) | razmnožíti se (-ím se) imperf., perf. refl.
1. riprodursi, propagarsi, moltiplicarsi
2. biol. riprodursi - razúm (-a) m ragione, intelletto, raziocinio, giudizio, criterio; šalj. comprendonio:
imeti, izgubiti razum avere, perdere la ragione
delati z razumom operare secondo ragione, ragionevolmente
z razumom obdarjeno bitje essere ragionevole, raziocinante, essere dotato di ragione
filoz. čisti razum ragion pura - rdèč (rdéča -e)
A) adj.
1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso
2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite
B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti - rdéčkast (-a -o) f rossiccio, rossastro:
zool. (konjska dlaka) z rdečkastimi lisami (mantello) tizzonato - reagírati (-am) perf., imperf.
1. reagire; prenderla:
ne vem, kako bo reagiral non so come la prenderà
reagirati na novico, na očitke reagire alla notizia, agli appunti
fot. emulzija filma reagira na svetlobo l'emulsione della pellicola reagisce, è sensibile alla luce
2. kem. reagire;
fluor reagira tudi z žlahtnimi plini il fluoro reagisce anche in presenza di gas nobili - réd (-a) m
1. ordine:
dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
v državi vlada red nel paese regna l'ordine
obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine
2. ordinamento, assetto, sistema:
gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico
3. dnevni red ordine del giorno:
dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno
4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
abecedni red ordine alfabetico
besedni red ordine delle parole
voj. bojni red ordine di battaglia
5. vozni red orario:
ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni
6. star. (vrsta) fila:
v gosjem redu in fila indiana
7. rel. ordine:
beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
frančiškanski red Ordine Francescano
jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti
8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi
9. šol. star. (ocena) voto:
negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente
10. (visoko odlikovanje) ordine;
podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
red častne legije (ordine della) Legione d'onore
11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
cesta prvega reda strada di prima categoria
12. pog. v redu in ordine, a posto:
on je v redu človek è una persona a posto
avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va
13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gled. lože prvega reda balconata di prima fila
čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
jur. dedni red ordine di successione
mat. red odvoda ordine della derivata - regeneratíven (-vna -o) adj. di rigenerazione, rigeneratore; rigenerato, rigenerativo:
teh. turbina z regenerativnim gretjem turbina a riscaldamento rigenerato - regulírati (-am) imperf., perf.
1. regolare (un meccanismo); ekst. disciplinare
2. (urejati strugo) regolare, regimare (un fiume)
3. (delati, da se kaj pojavlja v ustrezni količini) regolare; regimare:
regulirati hitrost, temperaturo regolare la velocità, la temperatura
regulirati promet disciplinare il traffico
4. (urediti, urejati) regolare; regolarizzare:
regulirati z zakonom regolare per legge
regulirati promet z nevarnimi odpadki regolare il trasporto di sostanze pericolose
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
teh. regulirati merilno napravo calibrare uno strumento - rèp (rêpa) m
1. coda:
košat, kosmat rep coda folta, pelosa
mahati z repom scodinzolare (del cane)
pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore
2. (repu podoben del česa) coda:
rep letala coda dell'aereo
rep kometa coda della cometa
rep smučke coda dello sci
3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
rep sprevoda coda del corteo
na repu di coda, in coda
žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia
4. (dolga vrsta) redko coda:
čakati, stati v repu fare la coda
5. (v šop speti lasje) coda;
konjski rep coda di cavallo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
les. lisičji rep saracco
bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
zool. oprijemalni rep coda prensile
bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata - represálija (-e) f rappresaglia, ritorsione:
groziti z represalijami minacciare rappresaglie
za represalijo so fašisti požgali štiri vasi i fascisti bruciarono quattro villaggi per rappresaglia - réven (-vna -o)
A) adj.
1. povero, indigente, misero, disagiato:
reven kot cerkvena miš povero in canna
nekaj revnih hiš quattro misere case
2. (po vrednosti, količini majhen) povero, scarso, misero, miserabile, modesto, magro:
reven pridelek raccolto scarso, annata magra
revna plača stipendio misero
3. (slabe kakovosti) scadente; inconcludente, banale:
reven izgovor scusa banale
revna igra gioco inconcludente
4. (skromen) povero, modesto:
revno kosilo pranzo modesto
revna soba stambugio
5. star. (vreden pomilovanja) povero, misero, tapino, tapinello:
revna, zapuščena mati povera madre, abbandonata
6. star. (slaboten, onemogel) debole, fragile, estenuato:
bil je ves reven in shujšan era debole e smagrito
klicala ga je z revnim glasom lo chiamava con voce debole
B) revni (-a -o) m, f, n
revni in bogati i poveri e i ricchi - revólver (-ja) m voj. revolver, rivoltella, pistola a tamburo:
opt. revolver z objektivi portaobiettivi a revolver - rézanec (-nca) m
1. gastr. pl. rezanci tagliatelle; nastri; fettuccine; tagliolini:
široki rezanci lasagne
rezanci v zajčji omaki pappardelle
goveja juha z rezanci nastri in brodo di manzo
2. vet. castrato - rézati (réžem) imperf.
1. tagliare; (na kose) trinciare; (na rezine) affettare:
rezati kruh tagliare il pane
rezati meso tagliare, trinciare la carne
rezati z nožem, s škarjami tagliare col coltello, con le forbici
ročno, strojno rezati tagliare a mano, meccanicamente
pren. ladja reže valove la nave taglia le onde
2. vet. (skapljati) castrare
3. (boleče se ujedati, zajedati) tagliare:
verige so ga rezale v zapestje le catene gli tagliavano i polsi
mraz, ki reže do kosti un freddo pungente, tagliente
4. pren. (prekinjati določeno stanje) tagliare, rompere:
kriki režejo tišino urla rompono il silenzio
5. pren. (biti speljan čez) tagliare:
proga reže pobočje la linea ferroviaria taglia la costa
6. pog.
rezati jo (hitro iti) affrettarsi
7. (peti, igrati) cantare, suonare:
glasba je rezala vesele koračnice la banda suonava allegre marce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vino reže il vino è acidulo
pog. med. rezati koga operare qcn.
pog. rezati ovinek (z avtom) tagliare la curva
igre rezati z adutom tagliare con l'atout, con la briscola
pren. rezati koga ven togliere qcn. dai pasticci
rezati vino tagliare il vino
metal. rezati s plamenom tagliare con la fiamma ossidrica
rezati meglo fendere la nebbia
med. rezati s skalpelom scalpellare
šport. rezati žogo colpire la palla d'effetto - rezêrva (-e) f
1. riserva, scorta:
denarne rezerve riserve monetarie
rezerva živil, goriva scorta di viveri, di carburante
imeti kaj v rezervi avere qcs. di riserva
železna rezerva riserva per casi d'emergenza
ekon. notranje rezerve riserve potenziali
obvezne rezerve riserve obbligatorie, legali
skrite rezerve riserve occulte
blagajniška rezerva fondo di cassa
2. pl. rezerve (kar ostane po izkoriščanju) eccedenze; riserve
3. voj. riserva; complemento
4. šport. riserva, rincalzo
5. (pomislek, pridržek) riserva:
sprejeti kaj z rezervo accettare qcs. con riserva
podatke je treba jemati z rezervo i dati vanno presi con le dovute riserve
6. (zadržanost) riserbo, riservatezza - ríbji (-a -e) adj. di, del pesce; ittico:
ribja koščica spina di pesce
ribja luska scaglia
ribja plavut pinna
ribja jajčeca uova di pesce
ribje meso (carne di) pesce
ribja jata branco di pesci
ribje jedi piatti di pesce
ribja juha zuppa di pesce
ribja konzerva pesce in scatola
ribje olje olio di fegato di merluzzo
ribja restavracija ristorante del pesce
ribja tržnica mercato del pesce, pescheria
steznik z ribjimi kostmi busto a balconcino
pren. imeti ribjo kri essere un animale a sangue freddo
ribja kost spina di pesce, lisca; grad. spina di pesce; obrt. spinato; (za steznik) stecca
gastr. ribja marinada pesce marinato
ribja moka farina di pesce
zool. ribji mehur vescica natatoria
gastr. ribji ragu ragù di pesce
ribje naselje banco di pesci
ribje oko occhio di pesce; metal. (napaka pri varenju) soffiatura
ribji brk barbiglio
ribji klej colla di pesce - ribolòv (-óva) m
1. pesca:
ribolov z mrežo, s trnkom pesca con la rete, con l'amo
morski, obalni, podvodni, rečni ribolov pesca marittima, costiera, subacquea, fluviale
poklicni, športni ribolov pesca, pesca sportiva
2. (ulov) pescata;
prepovedan lov in ribolov divieto di caccia e di pesca