Franja

Zadetki iskanja

  • konzêrva (-e) f cibo in scatola, scatolame:
    mesne, ribje konzerve carne, pesce in scatola
    fižol v konzervah fagioli in scatola
    teh. konzerva bombira (zaradi plinov se izboči) la scatola è bombè
  • kópje (-a) n

    1. lancia; hist. pilo; tragula; pren.
    lomiti kopja za kaj battersi, impegnarsi a fondo per qcs.
    pren. zaradi tega se ne splača lomiti kopja non è il caso di litigare

    2. šport. giavellotto:
    met kopja lancio del giavellotto

    3. asta (della bandiera):
    zastava na pol kopja bandiera a mezz'asta
  • korák (-a) m

    1. passo:
    drobni, veliki, dolgi koraki piccoli, grandi, lunghi passi
    osnovni koraki primi passi
    plesni korak passo di danza
    negotovi, odločni koraki passi malfermi, sicuri
    pren. z orjaškimi koraki a passi da gigante
    vojaški korak passo cadenzato
    napraviti, storiti, delati hitre korake andare, muoversi a passi veloci
    storiti potrebne korake za nekaj fare i passi necessari per qcs.
    pren. bližati se s kilometrskimi koraki avvicinarsi a gran passi

    2. (hoja) passo, andatura:
    pospešiti korake accelerare il passo

    3. pren. (v prislovni rabi izraža prostorsko ali časovno oddaljenost) passo:
    stopil je za korak bliže si avvicinò d'un passo
    en sam korak je do sreče la felicità è a un passo

    4. (mesto med nogami) inforcatura

    5. pren. (dejanje, ukrep, ravnanje) passo, mossa, decisione:
    korak je bil nepremišljen è stato un passo falso
    diplomatski koraki vlade passi diplomatici del governo

    6. strojn. passo; pren.
    v čem delati prve korake fare, muovere i primi passi in
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. držati korak s kom stare al passo con qcn.
    hoditi, iti v korak s časom mettersi al passo coi tempi
    iti v korak, v koraku andare a passo d'uomo
    kaj ugotavljati na vsakem koraku constatare qcs. a ogni passo
    bližati se korak za korakom avvicinarsi passo passo
    šport. drsalni korak passo pattinato
    bočni, križni, menjalni korak passo laterale, incrociato, alternato
    gosji korak passo dell'oca
    voj. paradni korak passo di parata
    strumni korak passo cadenzato
    voj. v korak! passo!
  • korénček (-čka) m bot. carota (Daucus carota); pren.
    strgati korenček schernire qcn., fare maramao a qcn.
    pren. s korenčkom in palico kaj zvabiti usare il bastone e la carota
  • korénčnica (-e) f bot. pl. korenčnice radici commestibili;
    korenčnice in gomoljnice radici e piante tuberose
  • kosílo (-a) n colazione, pranzo; desinare:
    kuhati, razdeliti, servirati kosilo preparare, distribuire, servire il pranzo
    biti brez kosila saltare il pranzo
    kosilo imeti v gostilni pranzare in trattoria
    prirediti komu kosilo, povabiti koga na kosilo dare un pranzo, invitare a pranzo qcn.
    dobro, obilno kosilo pranzo eccellente, abbondante
    slavnostno kosilo pranzo solenne, banchetto
    delovno kosilo colazione di lavoro
    kosilo je na mizi il pranzo è in tavola
  • kosmàt (-áta -o) adj.

    1. peloso, villoso, irsuto:
    kosmate prsi petto villoso
    kosmata brada barba irsuta

    2. (s površino s štrlečimi dlakami) peloso:
    kosmata tkanina tessuto peloso
    kosmata svila bava

    3. ekon. lordo:
    kosmati prejemki entrate lorde, reddito lordo
    kosmata teža peso lordo

    4. pren. (nespodoben, spolzek) audace, indecente, spinto, sconcio:
    kosmati dovtipi barzellette sconce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti kosmata ušesa avere cotone negli orecchi, avere le orecchie foderate di prosciutto
    pren. imeti kosmato vest avere la coscienza sporca
    pren. ta je pa res kosmata! questa poi è grossa
    inter. tristo kosmatih! corpo di mille diavoli!
    bot. kosmati (dlakavi)
    sleč rododendro (Rhododendron hirsutum)
  • kóst (-í) f

    1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
    človeške kosti ossa (umane)
    živalske kosti ossi (animali)
    kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
    prelom kosti frattura di un osso
    pes gloda kost il cane rode un osso
    pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
    pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
    pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
    pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
    pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
    pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

    2. bot. (koščica sadu) nocciolo

    3. (pl. pren. ossa)
    vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
    tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
    kost (suhec) uomo scheletrito
    anat. bedrna kost (stegnenica) femore
    vet. divja, mrtva kost ganglio
    anat. kost sramnica pube
    med. fisura kosti fessura dell'osso
    anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
    križna kost (križnica) osso sacro
    obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

    4.
    ribja kost lisca, spina di pesce
    sipina kost osso di seppia

    5. zool. (material) osso:
    ribja kost osso di balena
    slonova kost avorio
  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • kotíček (-čka) m

    1. dem. od kot angolino, angoletto, angolo; cantuccio; recesso:
    v skrivnem kotičku srca in un angolo nascosto, nei recessi del suo cuore
    pretakniti vse kotičke frugare dappertutto
    uredili so prodajni kotiček za cigarete è stato allestito uno spaccio per le sigarette
    dvorana je bila polna do zadnjega kotička la sala era piena fino all'ultimo posto

    2. (skrajni del ust, oči) angolo della bocca, degli occhi

    3. (soba, prostor za kako dejavnost) angolo; saletta:
    kuhinjski kotiček angolo cottura
    šahovski kotiček saletta per gli scacchi

    4. (stalna rubrika v časopisu) rubrica, pagina:
    ugankarski kotiček pagina enigmistica
  • kováč (-a) m

    1. obrt. fabbro, fabbro ferraio:
    kovač je podkoval konja il fabbro ha ferrato il cavallo

    2. pren. fabbro, artefice

    3.
    besedni kovač oratore, scrittore prolisso
    kovač verzov verseggiatore

    4. pog. moneta da 10 centesimi

    5. zool. pesce sampietro (Zeus faber)
    PREGOVORI:
    vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna
  • kováčev (-a -o) adj. del fabbro, da fabbro:
    kovačeve klešče tenaglie da fabbro
    PREGOVORI:
    kovačeva kobila je zmeraj bosa la moglie del calzolaio è sempre scalza
  • kováti (kújem)

    A) imperf.

    1. battere, fucinare, forgiare; (denar) battere, coniare:
    kovati železo battere il ferro
    kovati kovino forgiare un metallo
    kovati denar coniare monete

    2. (opremiti s kovinskim delom) guarnire (con parti metalliche):
    kovati konja ferrare il cavallo

    3. pren. (pripravljati, ustvarjati) essere l'artefice di:
    kovati svojo usodo essere l'artefice del proprio destino
    kovati dobiček (iz nesreče nekoga) trarre profitto, vantaggio (dalle disgrazie altrui)
    kovati besede coniare parole
    kovati verze verseggiare

    4. pren. (naskrivaj snovati) ordire, tramare:
    kovati maščevanje, zaroto tramare vendetta; ordire una congiura, cospirare, complottare

    5. pren. (močno biti, utripati) battere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kovati koga v deveta nebesa portare, levare qcn. alle stelle
    pren. kovati železo, dokler je vroče battere il ferro finché è caldo

    B) kováti se (kújem se) imperf. refl. pren. forgiarsi, plasmarsi
  • kóža (-e) f

    1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
    uvela koža pelle vizza
    mehka, nežna koža pelle delicata
    kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
    debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
    s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

    2. pren. pelle; pellaccia:
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
    rešiti kožo salvare la pelle
    nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
    ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

    3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
    umetna koža cuoio artificiale
    čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
    torbica iz prave kože borsetta di pelle
    koža severnega jelena renna

    4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
    mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
    dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
    pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
    pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
    ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
    šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
    znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
    doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
    ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
    pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
    pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    strojiti kožo conciare la pelle
    drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
    zool. letalna koža membrana alare, patagio
    zool. plavalna koža natatoia
  • kóžen (-žna -o) adj. della pelle, cutaneo; dermico:
    med. kožna afekcija affezione cutanea, dermatosi
    kožna tvorba formazione cutanea
    pog. kožna galanterija pelletteria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    anat. kožni epitel epidermide
    elektr. kožni pojav effetto pellicolare, Kelvin
    med. kožni rak carcinoma epidermoide
    zdravnik za kožne bolezni dermatologo; pog. (specialista) pelle e veneree
    med. kožna bolezen dermopatia
    med. kožna hiperemija rubefazione
    med. pog. kožna razpoka setola
    med. kožna vzbrst squama
    vet. kožne lise morfea
    med. kožni izpuščaj efflorescenza
    med. kožni mehurček vescica
    kožni ostržek carniccio
    kožni podpetnik salvatacco
    zool. kožni zajedavec dermatozoo
    med. kožno gnojenje piodermite
    med. kožno proso milio
    arheol. kožno strgalce strigile
    anat. kožni mešiček pellicola cutanea
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • králj (-a) m

    1. re; regnante, sovrano:
    angleški, švedski kralj re d'Inghilterra, di Svezia
    živeti kot kralj stare, vivere da re
    sončni kralj il Re Sole
    kralj Matjaž re Matteo (Matteo Corvino nella mitologia popolare slovena)
    rel. (sveti) trije kralji i Re Magi

    2. pren. ekst. re:
    kralj vseh lažnivcev il re di tutti i bugiardi
    petrolejski kralj il re del petrolio
    živalski kralj il re degli animali, il leone

    3. igre, šah. re
    PREGOVORI:
    med slepimi je enooki kralj in terra di ciechi chi ha un occhio è re
  • kraljeváti (-újem) imperf.

    1. regnare

    2. pren. regnare; imperare:
    tu kraljujeta ljubezen in sloga qui regnano l'amore e la concordia

    3. (stati nad čim) dominare (dall'alto), sovrastare; troneggiare:
    na hribu kraljuje mogočen grad dall'alto di un monte domina un imponente castello
  • krásti (krádem)

    A) imperf. ➞ ukrasti

    1. rubare, rubacchiare:
    krasti kot sraka rubare a man salva
    pren. krasti spanec rubare il sonno
    krasti po trgovinah taccheggiare

    2. pren.
    krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
    pren. bogu čas krasti rubare il pane
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno

    B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se

    1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
    med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
    pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
    skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra
  • kráva (-e) f

    1. vacca; mucca:
    krava muka, prežvekuje la mucca muggisce, rumina
    krava je povrgla la vacca ha figliato
    molsti, pasti kravo mungere, pascolare la mucca
    belkasta, lisasta krava vacca col mantello bianco, col mantello pezzato
    molzna krava vacca da latte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    temu bi se še krave smejale farebbe ridere i polli
    pren. saj nisva skupaj krav pasla ma come si permette!
    kravo s svedrom dreti mettere il carro davanti ai buoi
    to se je zgodilo, ko sem še krave pasel è successo quando portavo ancora i pantaloni corti
    pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spremere
    vet. bolezen norih krav malattia delle vacche pazze
    prilegati se kot kravi sedlo essere come un pugno nell'occhio, discordare, stonare
    pijan ko krava ubriaco fradicio
    pren. sveta krava vacca sacra

    2. vulg. zoticone; ubriacone

    3. zool. pl. morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono bigi