uklét (-a -o) adj.
1. trasformato, incantato, stregato:
gledal jo je kot uklet la guardava, la fissava come stregato
obstati kot uklet fermarsi immobile
ukleta tišina un silenzio di tomba
2. pren. (v pov. rabi)
biti uklet v molk essere condannato al silenzio
Zadetki iskanja
- úm (-a) m ingegno, ragione, intelletto, testa, mente:
spoznati s srcem, ne z umom conoscere col cuore, non con la mente
imeti bister, pronicljiv um avere una mente acuta, perspicace
dejavnost uma attività della ragione
kritičen, ustvarjalen um ingegno critico, creativo
eden največjih sodobnih umov uno dei maggiori intelletti del tempo
pren. priti na um saltare in mente
pren. biti čisto iz uma (od razburjenosti, strahu) essere fuori di sé
pren. koga spraviti iz uma far impazzire qcn.
kričati kakor iz uma gridare come pazzi
filoz. čisti, praktični um ragione pura, ragione pratica - umazaníja (-e) f
1. sporcizia, sporco, sudiciume, sozzura, immondezza:
biti pokrit z umazanijo essere coperto di sporcizia
2. pren. bruttura, porcata, porcheria:
govoriti umazanije dire porcherie - úpanje (-a) n
1. speranza, augurio, auspicio; aspettativa, attesa:
biti poln upanja essere pieno di speranza
neutemeljeno, skrito, trdno upanje speranza infondata, nascosta, tenace
žarek upanja raggio di speranza
gojiti upanje coltivare la speranza, sperare
pokopati, uničiti upanja cancellare, sopprimere le speranze
slepiti se z upanjem coltivare vane speranze, vane illusioni
navdajati z upanjem infondere speranza
svoja upanja polagati v kaj riporre tutte le proprie speranze in qcs.
2. pren. speranza; promessa:
veliko upanje naše kinematografije una grande speranza, una grande promessa del nostro cinema
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. dati, kupiti na upanje dare, comprare a credito
dajati komu upanje dare coraggio, incoraggiare, stimolare
mat. matematično upanje valore previsto
rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
dokler živimo, upamo finché c'è vita c'è speranza - upokojênec (-nca) | -nka (-e) m, f pensionato (-a):
biti upokojenec essere pensionato
postati upokojenec pensionarsi, andare in pensione
jur. družinski upokojenec pensionato indiretto - úra (-e) f
1. ora:
hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
biti plačan na uro venir pagato a ora
biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
delovna ura ora lavorativa
ura letenja ora di volo
avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
proste ure ore libere
šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
pren. zadnja ura ultima ora
2. (naprava) orologio:
ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
naviti uro caricare l'orologio
ročna, zapestna ura orologio da polso
stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
nihalna ura orologio a pendolo
digitalna ura orologio digitale, numerico
šahovska ura orologio da scacchi
peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
radijsko vodena ura orologio radiocomandato
3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
imeti štete ure avere le ore contate
gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
huda ura temporale
policijska ura coprifuoco
ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
fiz. atomska ura orologio atomico
biol. biološka ura orologio biologico
šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
elektr. kilovatna ura kilowatora
šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
teh. ura nič ora zero
PREGOVORI:
rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più - úren2 (-rna -o) adj.
1. agile, svelto, lesto:
imeti urne prste essere svelto di mano (tudi pejor., tatinski)
imeti urno pamet essere sveglio, ingegnoso
2. svelto, veloce:
biti urnih nog, imeti urne noge camminare svelto, veloce
rešile so ga urne pete si è salvato fuggendo a rotta di collo
ekst. urni korak passo alla bersagliera, da bersagliere - usékan (-a -o) adj.
1. ferito (di taglio)
2. pog. balordo, strambo
3. pog. pren. patito, appassionato di; ingordo di:
usekan na meso ingordo della carne
biti usekan na kaj andare matto per qcs. - uslúga (-e) f
1. favore, piacere, cortesia; servizio; knjiž. servigio:
storiti uslugo komu fare un piacere (a), rendere un servigio (a)
biti komu na uslugo essere a disposizione di qcn.
na uslugo (sem vam) prego!, favorisca!
pren. narediti komu medvedjo uslugo rendere un cattivo servizio a qcn.
2. (storitev) servizio; prestazione:
gostinske, hotelske, obrtne, poštne usluge servizi alberghieri, artigianali, postali - v prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano
2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia
3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso
4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda
5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre
6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite
7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta
8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe
9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti
10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine
11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste
2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo
3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni
4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione
5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo
6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia
7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori
8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro
9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza
10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere
11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso
12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti - vága (-e) f
1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
skodelica vage il piatto della bilancia
2. pog. peso:
živa vaga peso vivo
dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso
3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo - vája (-e) f esercizio, esercitazione; prova:
vsakodnevna vaja esercizio quotidiano
šol. vaja v pisanju, v računanju esercizio di componimento, di conto
muz. vaja s solisti, z zborom prova coi solisti, col coro
dihalne, telesne vaje esercizi respiratori, fisici
šport. vaje na orodjih esercizi agli attrezzi
šport. vaja v parterju esercizio a corpo libero
šol. predavanja in vaje (na univerzi) lezioni ed esercitazioni
kemijske, laboratorijske vaje esercitazioni chimiche, di laboratorio
domače, šolske vaje esercizi di casa, in classe
pisne, ustne vaje esercizi scritti, orali
praktične vaje esercizi pratici
biti, priti iz vaje essere fuori esercizio
rel. duhovne vaje esercizi spirituali
voj. vojaške vaje esercitazioni militari
PREGOVORI:
vaja dela mojstra la pratica val più della grammatica; l'esercizio fa il maestro - vájen (-a -o) adj. abituato, abituale; avvezzo; rotto:
biti vajen česa essere abituato a qcs.
vajen naporov rotto, avvezzo alla fatica
narediti kaj z vajenim gibom fare qcs. con gesto abituale - várčen (-čna -o) adj. economo, economico, risparmiatore, parsimonioso, parco, frugale:
varčna gospodinja una massaia economa
biti varčen pri hrani, obleki lesinare nel cibo, nel vestiario
to je varčen avtomobil è una macchina (veramente) economica - vás (-í) f paese, villaggio:
rojstna, domača vas paese natio
ribiška vas villaggio di pescatori
živeti na vasi vivere in campagna
vsa vas govori o tem tutti (in paese) ne parlano
iti v vas h komu andare a trovare qcn. (in paese), andare dalla ragazza
kvantna fizika, ali bolje fizika nasploh, mi je bila zmeraj španska vas della fisica quantistica, o meglio della fisica in generale non ho mai avuto la più pallida idea, la ben minima dimestichezza
pren. biti španska vas essere arabo
olimpijska vas villaggio olimpico
globalna vas villaggio globale
geogr. gručasta, obcestna, sredinska vas villaggio agglomerato, di strada, a forma circolare
PREGOVORI:
vsaka vas ima svoj glas paese che vai, usanza che trovi
dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina - vážen (-žna -o) adj.
1. importante; rilevante; principale:
važna novica notizia importante
važen podatek dato importante, rilevante
2. žarg. (bahav, postavljaški) borioso, vanitoso, vanaglorioso:
šalj. biti važen kot marela stare sul grave, fare il grande e il grosso, darsi arie d'importanza
3. star. (resen, tehten) serio, grave:
z važnim glasom con voce, con aria grave - vážno adv.
1. con gravità, con sussiego
2. (v predik. rabi) biti važno essere importante:
važno je, da te ne opazijo l'importante è non farsi notare - véčen (-čna -o) adj.
1. eterno; knjiž. sempiterno:
prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
rel. večno življenje la vita eterna
večno mesto la città eterna
2. eterno; perenne, perpetuo:
večni sneg nevi perenni
živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie
3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
večna resnica verità eterna, immutabile
4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
večni prepiri continue liti
5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
večni mladenič l'eterno giovanotto
knjiž. večni žid l'ebreo errante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
rel. večni ogenj il fuoco eterno
večni sodnik Dio (in veste di giudice)
večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
večna luč luce eterna
večne zaobljube voti perpetui, solenni
pren. večni študent eterno studente
šah. večni šah scacco perpetuo - véder (-dra -o) adj.
1. sereno:
vedro vreme tempo sereno
2. gioviale, gaio, allegro, placido, sereno:
biti vedrega značaja essere di temperamento gioviale - véja (-e) f
1. ramo:
veja ozeleni il ramo verdeggia
odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
goste, košate veje rami folti, frondosi
biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato
2. ramo, diramazione:
železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia
3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
stranska veja ramo laterale
sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna
4. branca:
razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali
5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
agr. ogrodne veje rami maestri