Franja

Zadetki iskanja

  • uklét (-a -o) adj.

    1. trasformato, incantato, stregato:
    gledal jo je kot uklet la guardava, la fissava come stregato
    obstati kot uklet fermarsi immobile
    ukleta tišina un silenzio di tomba

    2. pren. (v pov. rabi)
    biti uklet v molk essere condannato al silenzio
  • úm (-a) m ingegno, ragione, intelletto, testa, mente:
    spoznati s srcem, ne z umom conoscere col cuore, non con la mente
    imeti bister, pronicljiv um avere una mente acuta, perspicace
    dejavnost uma attività della ragione
    kritičen, ustvarjalen um ingegno critico, creativo
    eden največjih sodobnih umov uno dei maggiori intelletti del tempo
    pren. priti na um saltare in mente
    pren. biti čisto iz uma (od razburjenosti, strahu) essere fuori di sé
    pren. koga spraviti iz uma far impazzire qcn.
    kričati kakor iz uma gridare come pazzi
    filoz. čisti, praktični um ragione pura, ragione pratica
  • umazaníja (-e) f

    1. sporcizia, sporco, sudiciume, sozzura, immondezza:
    biti pokrit z umazanijo essere coperto di sporcizia

    2. pren. bruttura, porcata, porcheria:
    govoriti umazanije dire porcherie
  • úpanje (-a) n

    1. speranza, augurio, auspicio; aspettativa, attesa:
    biti poln upanja essere pieno di speranza
    neutemeljeno, skrito, trdno upanje speranza infondata, nascosta, tenace
    žarek upanja raggio di speranza
    gojiti upanje coltivare la speranza, sperare
    pokopati, uničiti upanja cancellare, sopprimere le speranze
    slepiti se z upanjem coltivare vane speranze, vane illusioni
    navdajati z upanjem infondere speranza
    svoja upanja polagati v kaj riporre tutte le proprie speranze in qcs.

    2. pren. speranza; promessa:
    veliko upanje naše kinematografije una grande speranza, una grande promessa del nostro cinema
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. dati, kupiti na upanje dare, comprare a credito
    dajati komu upanje dare coraggio, incoraggiare, stimolare
    mat. matematično upanje valore previsto
    rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
    dokler živimo, upamo finché c'è vita c'è speranza
  • upokojênec (-nca) | -nka (-e) m, f pensionato (-a):
    biti upokojenec essere pensionato
    postati upokojenec pensionarsi, andare in pensione
    jur. družinski upokojenec pensionato indiretto
  • úra (-e) f

    1. ora:
    hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
    voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
    biti plačan na uro venir pagato a ora
    biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
    koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
    delovna ura ora lavorativa
    ura letenja ora di volo
    avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
    redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
    dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
    proste ure ore libere
    šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
    pren. zadnja ura ultima ora

    2. (naprava) orologio:
    ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
    naviti uro caricare l'orologio
    ročna, zapestna ura orologio da polso
    stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
    nihalna ura orologio a pendolo
    digitalna ura orologio digitale, numerico
    šahovska ura orologio da scacchi
    peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
    zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
    pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
    radijsko vodena ura orologio radiocomandato

    3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
    ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
    ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
    imeti štete ure avere le ore contate
    gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
    naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
    dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
    huda ura temporale
    policijska ura coprifuoco
    ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
    fiz. atomska ura orologio atomico
    biol. biološka ura orologio biologico
    šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
    elektr. kilovatna ura kilowatora
    šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
    teh. ura nič ora zero
    PREGOVORI:
    rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
    ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
    ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più
  • úren2 (-rna -o) adj.

    1. agile, svelto, lesto:
    imeti urne prste essere svelto di mano (tudi pejor., tatinski)
    imeti urno pamet essere sveglio, ingegnoso

    2. svelto, veloce:
    biti urnih nog, imeti urne noge camminare svelto, veloce
    rešile so ga urne pete si è salvato fuggendo a rotta di collo
    ekst. urni korak passo alla bersagliera, da bersagliere
  • usékan (-a -o) adj.

    1. ferito (di taglio)

    2. pog. balordo, strambo

    3. pog. pren. patito, appassionato di; ingordo di:
    usekan na meso ingordo della carne
    biti usekan na kaj andare matto per qcs.
  • uslúga (-e) f

    1. favore, piacere, cortesia; servizio; knjiž. servigio:
    storiti uslugo komu fare un piacere (a), rendere un servigio (a)
    biti komu na uslugo essere a disposizione di qcn.
    na uslugo (sem vam) prego!, favorisca!
    pren. narediti komu medvedjo uslugo rendere un cattivo servizio a qcn.

    2. (storitev) servizio; prestazione:
    gostinske, hotelske, obrtne, poštne usluge servizi alberghieri, artigianali, postali
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • vága (-e) f

    1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
    skodelica vage il piatto della bilancia

    2. pog. peso:
    živa vaga peso vivo
    dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso

    3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
    pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
    pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
    nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo
  • vája (-e) f esercizio, esercitazione; prova:
    vsakodnevna vaja esercizio quotidiano
    šol. vaja v pisanju, v računanju esercizio di componimento, di conto
    muz. vaja s solisti, z zborom prova coi solisti, col coro
    dihalne, telesne vaje esercizi respiratori, fisici
    šport. vaje na orodjih esercizi agli attrezzi
    šport. vaja v parterju esercizio a corpo libero
    šol. predavanja in vaje (na univerzi) lezioni ed esercitazioni
    kemijske, laboratorijske vaje esercitazioni chimiche, di laboratorio
    domače, šolske vaje esercizi di casa, in classe
    pisne, ustne vaje esercizi scritti, orali
    praktične vaje esercizi pratici
    biti, priti iz vaje essere fuori esercizio
    rel. duhovne vaje esercizi spirituali
    voj. vojaške vaje esercitazioni militari
    PREGOVORI:
    vaja dela mojstra la pratica val più della grammatica; l'esercizio fa il maestro
  • vájen (-a -o) adj. abituato, abituale; avvezzo; rotto:
    biti vajen česa essere abituato a qcs.
    vajen naporov rotto, avvezzo alla fatica
    narediti kaj z vajenim gibom fare qcs. con gesto abituale
  • várčen (-čna -o) adj. economo, economico, risparmiatore, parsimonioso, parco, frugale:
    varčna gospodinja una massaia economa
    biti varčen pri hrani, obleki lesinare nel cibo, nel vestiario
    to je varčen avtomobil è una macchina (veramente) economica
  • vás (-í) f paese, villaggio:
    rojstna, domača vas paese natio
    ribiška vas villaggio di pescatori
    živeti na vasi vivere in campagna
    vsa vas govori o tem tutti (in paese) ne parlano
    iti v vas h komu andare a trovare qcn. (in paese), andare dalla ragazza
    kvantna fizika, ali bolje fizika nasploh, mi je bila zmeraj španska vas della fisica quantistica, o meglio della fisica in generale non ho mai avuto la più pallida idea, la ben minima dimestichezza
    pren. biti španska vas essere arabo
    olimpijska vas villaggio olimpico
    globalna vas villaggio globale
    geogr. gručasta, obcestna, sredinska vas villaggio agglomerato, di strada, a forma circolare
    PREGOVORI:
    vsaka vas ima svoj glas paese che vai, usanza che trovi
    dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina
  • vážen (-žna -o) adj.

    1. importante; rilevante; principale:
    važna novica notizia importante
    važen podatek dato importante, rilevante

    2. žarg. (bahav, postavljaški) borioso, vanitoso, vanaglorioso:
    šalj. biti važen kot marela stare sul grave, fare il grande e il grosso, darsi arie d'importanza

    3. star. (resen, tehten) serio, grave:
    z važnim glasom con voce, con aria grave
  • vážno adv.

    1. con gravità, con sussiego

    2. (v predik. rabi) biti važno essere importante:
    važno je, da te ne opazijo l'importante è non farsi notare
  • véčen (-čna -o) adj.

    1. eterno; knjiž. sempiterno:
    prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
    rel. večno življenje la vita eterna
    večno mesto la città eterna

    2. eterno; perenne, perpetuo:
    večni sneg nevi perenni
    živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
    biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

    3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
    večna resnica verità eterna, immutabile

    4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
    večni prepiri continue liti

    5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
    večni mladenič l'eterno giovanotto
    knjiž. večni žid l'ebreo errante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
    pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
    rel. večni ogenj il fuoco eterno
    večni sodnik Dio (in veste di giudice)
    večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
    večna luč luce eterna
    večne zaobljube voti perpetui, solenni
    pren. večni študent eterno studente
    šah. večni šah scacco perpetuo
  • véder (-dra -o) adj.

    1. sereno:
    vedro vreme tempo sereno

    2. gioviale, gaio, allegro, placido, sereno:
    biti vedrega značaja essere di temperamento gioviale
  • véja (-e) f

    1. ramo:
    veja ozeleni il ramo verdeggia
    odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
    goste, košate veje rami folti, frondosi
    biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
    živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

    2. ramo, diramazione:
    železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

    3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
    avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
    stranska veja ramo laterale
    sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

    4. branca:
    razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

    5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
    pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
    pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
    pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
    agr. ogrodne veje rami maestri