slábše adv. peggio:
slabše ne bi moglo biti peggio di così si crepa, si muore; peggio di così non poteva, non può andare
Zadetki iskanja
- slámica (-e) f
1. dem. od slama pagliuzza
2. (cevka za pitje) cannuccia; bibl.
videti slamico v očesu bližnjega, ne videti bruna v lastnem vedere la pagliuzza nell'occhio del prossimo, non vedere la trave nel proprio - slán (-a -o) adj.
1. salato, salmastro, salso:
slan okus sapore salato; salato, salmastro
imeti slan okus sapere di salmastro
slane palčke salatini
slane preste ciambelline salate
pren. ne zaslužiti niti za slan krop guadagnare pochissimo, non aver di che mangiare
2. salato:
slani izviri sorgenti salate
slana puščava deserto salato
3. pren. (nespodoben, neprimeren) volgare, sguaiato
4. pren. (zelo visok) salato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slana sardela, slan sardon sardella sotto sale
geol. slani vrelec salinella - slíšati (-im) imperf.
1. udire, sentire:
govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto
2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
slišite, letalo! sentite: un aereo!
slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole - slonéti (-ím) imperf.
1. poggiare, essere, stare appoggiato:
sloneti na okenski polici stare appoggiato sul davanzale
2. poggiare, posare, gravitare:
arhitrav sloni na stebrih l'architrave poggia su colonne
3. pren. (biti, nahajati se) starsene, trovarsi:
kar naprej sloni v gostilni se ne sta tutto il tempo all'osteria
4. pren. (imeti kaj za osnovo, za izhodišče) poggiare:
država sloni na demokratični ureditvi lo stato poggia su un ordinamento democratico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj pa sloniš, delaj! invece di startene con le mani in mano, mettiti al lavoro!
vsa skrb sloni na materinih ramah la madre si prende cura di tutto
sloneti nad knjigami stare curvo sui libri, leggere, studiare - slúžiti (-im) imperf.
1. lavorare:
služiti pri železnici lavorare presso le ferrovie
služiti vojsko v mornarici servire in marina
služiti vojaški rok fare il servizio militare, fare il servizio di leva
služiti na kmetiji lavorare in un podere
služiti za hlapca lavorare come garzone
2. servire:
služiti domovini servire la patria
3. guadagnare:
dobro služiti guadagnare bene
služiti kruh guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere
4. servire, essere utile:
noge mu ne služijo več le gambe non gli servono più
5. servire, fare da; servire a:
prostor je služil za skladišče il locale serviva da magazzino
čipke služijo za okras i merletti servono da ornamento
slovnica bo služila za dvojezični pouk la grammatica servirà all'insegnamento bilingue
služiti dvema gospodarjema servire due padroni
pren. služiti mamona essere schiavo di mammona, del denaro - smér (-í) f
1. direzione; volta; rotta, senso:
ugotavljati smer vetra stabilire la direzione del vento
vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
poslopje stoji v smeri vzhod-zahod lo stabile sorge in direzione est-ovest
smer leta, plovbe rotta di volo, di navigazione
avt. obvezna smer senso unico
leteti v smeri proti Bledu volare alla volta di Bled
2. indirizzo, senso:
smer razvoja indirizzo di sviluppo
3. šol. indirizzo:
študijska smer indirizzo di studio
4. corrente:
filozofska, literarna, umetnostna smer corrente filosofica, letteraria, artistica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti smer pogovora cambiare il tema del discorso
šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer non ha tutte le rotelle a posto
teh. prečna smer direzione trasversale
alp. direktna smer diretta
fiz. negativna smer senso negativo - smét (-í) f
1. spazzatura, immondizie:
odlagališče smeti discarica
posoda za smeti bidone della spazzatura
2. granello (di polvere); corpo estraneo;
imeti denarja kot smeti avere soldi a palate
3. pejor. mascalzone, canaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne kupuj teh smeti non comprare questa robaccia
pog. obleka je za v smeti il vestito è da buttar via - sméti (smém) imperf.
1. potere, essere permesso:
s čim smem postreči in che cosa posso servirla
s tem se ne strinjam, če smem reči qui non sono d'accordo, se mi è permesso dirlo
ali smem že čestitati? posso felicitarmi?
2. (z nikalnico) ne smeti non dovere:
človek ne sme obsojati drugih non si devono biasimare gli altri
na to že zdaj ne smem pomisliti non ci devo fin d'ora nemmeno pensare
nikdar več mi ne smeš pred oči (sparisci e) non farti vedere mai più - smíliti se (-im se) imperf. refl. far pietà, far compassione a; avere, provare pietà per, di:
otrok se mi smili il bambino mi fa pietà, ho pietà del bambino
smiliti se samemu sebi autocommiserarsi
pren. denar se mu nič ne smili spende e spande a più non posso - smodník (-a) m polvere da sparo:
pejor. ta prav gotovo ne bo izumil smodnika costui certamente non inventa la polvere da sparo, non scopre l'America
vohati smodnik fiutare odor di polvere
pren. sedeti na sodu smodnika stare seduti su una polveriera
brezdimni smodnik polvere infume
črni smodnik polvere nera - smrád (-ú) m puzza, puzzo; fetore, lezzo:
zadušljiv smrad un fetore soffocante
pejor. ta smrad nam ne bo ukazoval non ci lasceremo comandare da questo fetente - snéti (snámem) perf.
1. togliere, staccare; sfilare:
sneti ogrlico z vratu sfilare la collana
2. pren. prendere, trovare; ekst. pescare:
kje naj snamem toliko denarja?! e dove trovo tanti soldi?!
kje si pa to novico snel? questa dove l'hai pescata?
3. pog. pescare, arrestare; deportare:
tatu so sneli na ulici hanno pescato il ladro per strada
4. obrt. finire la maglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne sneti pogleda z dekleta non distogliere lo sguardo dalla fanciulla
sneti besedo z jezika togliere la parola di bocca
sneti komu glavo ammazzare, decapitare qcn.
sneti novico s klina inventare qcs. di sana pianta
pren. tega ne morem sneti s kljuke non posso trovarlo, procurarlo su due piedi
sneti doge (s soda) sdogare
navt. sneti jadrno prečko sferire
sneti kapuco, klobuk scappucciare, scappellare
sneti podkev sferrare
sneti opore spuntellare
sneti s tečajev sgangherare
sneti krinko smascherare
obrt. sneti šive sbastire
sneti uzdo scavezzare - sobóta (-e) f sabato:
pustna sobota sabato grasso
sobota s prostim popoldnevom sabato inglese
rel. velika sobota Sabato santo
PREGOVORI:
Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga ogni sabato - sodíti (-im) imperf.
1. giudicare, processare:
soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
soditi komu, koga processare qcn.
soditi zborno giudicare collegialmente
množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino
2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio
3. giudicare, valutare:
čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze
4. ritenere, dedurre:
arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa
5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita - soglásje (-a) n
1. accordo; consenso, acconsentimento, assenso:
v popolnem soglasju di comune accordo
2. assenso, benestare, beneplacito:
mladoletniki ne morejo skleniti zakonske zveze brez soglasja staršev i minorenni non possono contrarre matrimonio senza l'assenso, il benestare dei genitori
3. armonia, concordia - sól (-í) f
1. sale:
kuhinjska sol, namizna sol sale comune, da cucina, da tavola
pridobivati sol ricavare il sale
posuti, potresti s soljo cospargere di sale, salare
rudnik soli miniera di sale
ščepec soli pizzico di sale
kamena sol sale minerale, salgemma
morska sol sale marino
živinska sol sale pastorizio
sol za posipanje cest sale anticongelante
2. kem. sale:
baze, kisline in soli basi, acidi e sali
kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli sali potassici, di sodio, di mercurio
rudninske soli sali minerali
soli ogljikove, solne, vinske kisline sali dell'acido carbonico, muriatico, tartarico
farm. Glauberjeva sol sale di Glauber
kem. sol sečne kisline urato
sol smolne kisline resinato
sol šiškove kisline gallato
dišeče soli sali da bagno
min. grenka sol epsomite
gastr. jelenova sol carbonato di ammonio
med. karlovarska sol sali minerali di Karlsbad
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne imeti dosti soli (v glavi) non avere molto sale in zucca
govorjenje brez soli un discorso insipido
ne imeti niti za sol essere povero in canna
ne zaslužiti za sol non aver di che vivere; essere un pessimo lavoratore
bibl. vi ste sol zemlje voi siete il sale della terra
razumeti izraz 's ščepcem soli' capire l'espressione 'cum grano salis' - sóld (-a) m
1. num. soldo
2. pren. soldi, quattrini, denaro:
za delo ne dobiti solda non essere pagato per un lavoro
gledati na vsak sold essere tirchio, lesina - sólza (-e) f lacrima; ekst. pianto:
točiti solze versare lacrime
brisati si solze asciugarsi le lacrime
najti koga v solzah trovare qcn. in lacrime
solze jeze, sreče lacrime di rabbia, di felicità
ne biti vredno solz non essere degno di pianto
obrisati, otreti komu solze consolare qcn.
pretakati bridke, grenke solze piangere amaramente
pretakati krokodilje solze piangere, versare lacrime di coccodrillo
pren. to niso mačje solze non è roba, impresa da poco
pren. dolina solz (svet) valle di lacrime
studenec, čist kot solza sorgente limpidissima
potok solz un fiume di lacrime
astr. solze svetega Lovrenca lacrime di S. Lorenzo - sónce (-a) n
1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale
2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice
3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza
4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole
5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole