Franja

Zadetki iskanja

  • nízek (-zka -o)

    A) adj.

    1. basso; piccolo; poco profondo:
    nizko čelo fronte bassa
    nizek fant ragazzo piccolo, di bassa statura
    nizka voda acqua poco fonda
    čevlji z nizko peto scarpe col tacco basso
    preleteti v nizkem letu sorvolare a volo basso

    2. (ki je ob spodnji, izhodiščni meji) basso; piccolo; scadente:
    nizka cena prezzo basso
    nizka kakovost qualità scadente
    nizka naklada piccola tiratura

    3. nižji (primernik) inferiore:
    nižji čin grado inferiore
    nižje sodišče tribunale di primo grado
    nižji razredi osnovne šole classi inferiori della scuola elementare
    šol. nižja gimnazija ginnasio inferiore

    4. (ki pripada šibkejšim, revnejšim slojem, ki ni cenjen) umile; infimo:
    biti nizkega rodu essere di umile origine
    opravljati najnižja dela fare i lavori più umili

    5. pren. (ki ima negativne moralne lastnosti) basso, volgare:
    nizki nagoni bassi istinti

    6. nižji (primernik) biol. inferiore:
    nižje oblike življenja forme di vita inferiori
    nižje živali invertebrati
    elementarna, nižja matematika matematica elementare
    nižji delavec manovale
    voj. nižji oficir subalterno
    voj. nižji podoficir graduato
    knjiž. nižji sloji plebe
    hist. nižji vazal valvassore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. nizka frekvenca bassa frequenza
    grad. nizka gradnja costruzione sotto il livello del suolo
    meteor. nizka megla nebbia bassa
    elektr. nizka napetost bassa tensione
    meteor. nizka oblačnost nuvolosità bassa
    ekon. nizki donos basso rendimento
    lov. nizki lov caccia minuta
    šport. nizki start partenza bassa
    šport. (tudi ekst.) nizki udarec colpo basso
    nizek naslanjač marquise
    hidr. nizek vodostaj magra
    nizek ženski čevelj ballerina
    bot. nizka bilnica festuca (Festuca fumila)

    B) nízki (-a -o) m, f, n pl.
    nižji (podrejeni) i subalterni
    na njej ni bilo nič nizkega non aveva niente di volgare, di vile
  • njegóv (-a -o)

    1. adj. (izraža svojino moškega ali srednjega spola) suo, di lui:
    njegov avtomobil la sua macchina
    njegova družina la sua famiglia
    sadovi njegovega dela i frutti del suo lavoro

    2. (izraža spoštovanje) suo: ➞ njen | njihov | njun
    njegova ekscelenca Sua Eccellenza
    njegovo kraljevo veličanstvo Sua Maestà
    pog. plavolaske so njegov tip le bionde sono il suo tipo
    otrok je čisto njegov il bambino è lui sputato
    pog. te čenče so njegovo maslo sono chiacchiere che ha messo in giro lui
    vse naj bi bilo po njegovo tutto dovrebbe essere a modo suo
    vsi njegovi so pomrli tutti i suoi parenti sono morti
    pog. njegova bo obveljala sarà come dice lui
    spet ena (od) njegovih un'altra delle sue trovate
    hiša stoji na njegovem la casa è sul terreno di sua proprietà
  • njén (-a -o) adj. (izraža svojino ženskega spola) suo, di lei: ➞ njegov | njihov | njun
    njen klobuk il suo cappellino
    njena čast il suo onore
    otroka sta čisto njena i (due) bambini le somigliano molto
    soba je opremljena po njeno la stanza è arredata secondo il suo gusto
    njena bo obveljala sarà come dice lei
    po njenem secondo lei
  • njíhov (-a -o) adj. (izraža svojino skupine) loro:
    njihovo stanovanje il loro appartamento
    njihovi otroci i loro figli
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • nòr (nôra -o) adj.

    1. pog. matto; pazzo, folle, demente, forsennato; sconsiderato; pren. (nespameten) matto, pazzo, stupido:
    biti popolnoma nor essere matto da legare
    imeti noro idejo avere un'idea folle
    nor bi bil, če bi priznal sarei matto, se confessassi

    2. pren. (v povedni rabi)
    nor od obupa, veselja, žalosti pazzo dalla disperazione, di gioia, di dolore

    3. pren. (ki zelo presega navadno mero) matto, pazzo:
    nora jeza rabbia pazza
    noro veselje voglia, gioia matta
    žarg. nori ples slego
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nora leta adolescenza
    soc. nora dvajseta leta (20. st.) gli anni ruggenti
    noro (nestalno)
    vreme tempo instabile
    nora je na moške è una ninfomane
    pren. nor je na konje va matto per i cavalli
    veslati, delati, teči kot nor remare, lavorare, correre come un forsennato
    bot. nora ajda grano tartaro (Fagopyrum tartaricum)
  • nôrec (-rca) m

    1. matto, pazzo, folle:
    saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

    2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
    ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

    3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

    4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
    drveti kot norec correre come un pazzo
    dvorni norec buffone di corte
    šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
    PREGOVORI:
    en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento
  • normalizírati (-am)

    A) imperf., perf.

    1. normalizzare; regolarizzare:
    normalizirati medsebojne odnose normalizzare i rapporti

    2. metal. normalizzare

    B) normalizírati se (-am se) imperf., perf. refl. normalizzarsi
  • nosílec (-lca) m

    1. portatore; ekst. facchino; šport.
    nosilec vode portaacqua, portaborracce

    2. publ. fautore, promotore; combattente:
    nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci i promotori della moderna lingua letteraria sono anzitutto gli intellettuali

    3. (kar opredeljuje) portatore:
    glas je nosilec pomenskega razlikovanja il suono è portatore della distinzione semantica

    4. (povzročitelj)
    ta človek je nosilec nesreče il tipo porta sfortuna, è uno iellatore
    ti oblaki so nosilci snega queste nuvole portano neve

    5. (kdor je odgovoren za kako dejavnost)
    nosilec javne funkcije funzionario; ekst. dignitario
    nosilec glavne vloge protagonista
    nosilec liste capolista
    jur. nosilec patenta licenziantario

    6. (kdor ima kaj priznano, dano) titolare; detentore:
    nosilec stanovanjske pravice titolare del diritto all'alloggio, inquilino
    nosilec socialnega zavarovanja titolare dell'assicurazione sociale, assicurato
    nosilec oblasti detentore del potere

    7. portatore:
    tudi ptiči so nosilci raznih bolezni anche gli uccelli sono portatori di varie malattie
    med. nosilec bacilov portatore di batteri

    8. (gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore) portante, sostegno, pilastro, supporto

    9. voj.
    nosilec raket nave portamissili; aereo portamissili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fot. nosilec emulzije supporto dell'emulsione
    gled. nosilec kulis supporto delle quinte
    inform. nosilec podatkov supporto dei dati
    šport. nosilec rumenega pasu detentore della cintura gialla
    grad. ločni nosilec sostegno, pilastro dell'arcata
    mostni nosilec sostegno del ponte
    palični nosilec sostegno a traliccio
    gled. nosilec druge glavne vloge comprimario
    nosilec papeškega stola sediario
    jur. nosilec površinske pravice superficiario
    nosilec steklenic portabottiglie
    jur. nosilec izključne pravice esclusivista
    voj. nosilka helikopterjev portaelicotteri
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • nóter adv. (per il moto a luogo) ➞ notri

    1. (izraža premikanje, usmerjenost v zaprt prostor) dentro:
    gledati, stopiti, vabiti noter guardare, entrare, chiamare dentro
    trebuh noter, prsi ven pancia in dentro, petto in fuori
    šli smo že noter v zimo l'inverno è alle porte
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven da un orecchio gli va dentro, dall'altro fuori
    pren. zamujeno notri prinesti recuperare i ritardi
    pog. noter pride manj, kot je stroškov le entrate sono minori delle uscite
    pog. spraviti koga noter mandare qcn. in gattabuia
    noter! avanti!

    2.
    noter do (prav, čisto) fino a, fin dentro a
  • nótri adv. (per lo stato in logo) ➞ noter

    1. (izraža stanje v zaprtem prostoru) dentro:
    ostali smo zunaj, notri je zadušljivo siamo rimasti fuori perché dentro si soffoca
    pog. biti notri essere nei pasticci, nei guai
    biti (več let)
    notri essere in prigione, in gattabuia
    nekaj notri mi pravi, da ga ne bom več videl qualcosa dentro mi dice, ho il presentimento che non lo rivedrò mai più

    2. notri iz (prav, čisto) proprio da:
    volkovi so prihajali notri iz kočevskih gozdov i lupi venivano proprio dalle foreste di Kočevje
  • nòv (nôva -o)

    A) adj.

    1. nuovo, recente, novello:
    nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
    nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
    jesti nov krompir mangiare patate novelle

    2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
    nova obleka abito nuovo

    3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
    nova zvezda stella nuova
    iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

    4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
    ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

    5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
    novi učenci i nuovi scolari
    novi diplomiranci i neolaureati

    6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
    novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

    7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
    novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
    upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

    8. pren. (tak kot pravi) novello:
    on je novi Manet è un novello Manet
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
    obrniti nov list, novo stran voltar pagina
    nov veter je zapihal tira un vento nuovo
    biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
    videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
    čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
    praznovati novo leto festeggiare Capodanno
    gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
    lingv. nova beseda neologismo
    nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
    um. nova gotika neogotico
    rel. nova maša messa novella
    um., lit. nova romantika neoromanticismo
    med. nova tvorba tumore
    bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
    lit., film. novi realizem neorealismo
    geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
    film. novi val nouvelle vague
    hist. novi vek evo moderno
    metal. novo srebro alpacca, argentone
    agr. nov cepič reinnesto
    nov pristaš proselito
    med. nova tvorba tumore
    film. nova verzija remake
    nova vrstica capoverso
    trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
    bibl. Novi testament Nuovo Testamento
    pren. novi član skupnosti neofita
    ekon. novi menični upnik giratario
    novi odlok controdecreto
    novi poskus riprova
    pren. novo ovrednotenje rivalutazione
    bot. novo poganjanje rintallo
    novo povelje contrordine
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

    B) nôvi (-a -o) m, f, n

    1. novi il nuovo (capo ecc.):
    novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

    2. nova:
    zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

    3. novo il nuovo:
    boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo
  • núna (-e) f pog. (redovnica) suora, religiosa:
    pog. živeti kot nuna vivere come un anacoreta
    iti k nunam prendere i voti
  • obá | obádva | obé | obédve (obeh, obeh dveh) pron. ambedue, ambo; entrambi (-e); tutti e due, tutt'e due; l'uno e l'altro, l'una e l'altra:
    z obeh strani da ambo le parti, i lati
    obeh spolov ambisesso
    kateri izmed obeh quale dei due
    noben izmed obeh nessuno dei due
    pren. pograbiti z obema rokama accettare volentieri
    med obema vojnama tra le due guerre (mondiali)
    zatisniti obe očesi chiudere un occhio su qcs.
  • občudováti (-újem) imperf.

    1. ammirare, contemplare; knjiž. rimirare:
    občudovati športnike, razstavljene slike, pokrajino ammirare i campioni sportivi, i quadri esposti, il paesaggio
    občudujejo jo zaradi elegance è ammirata per la sua eleganza

    2. stimare; entusiasmarsi per
  • obdájati (-am) | obdáti (-ám)

    A) imperf., perf.

    1. cingere, circondare; coronare:
    srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji le città medievali erano cinte di possenti mura
    jezero obdaja bukov gozd il lago è circondato da un faggeto
    visoke gore obdajajo dolino alte montagne coronano la vallata

    2. rivestire, coprire:
    oblaki so obdali nebo il cielo si coprì di nuvole
    obdati stole s prevleko rivestire i sedili

    3. pren. knjiž. circonfondere; pervadere:
    obdaja ga žalost è pervaso dalla tristezza

    4. colmare (di):
    obdajati koga z ljubeznijo, s častmi colmare uno di affetto, di onori

    B) obdájati se (-am se) | obdáti se (-ám se) imperf., perf. refl. circondarsi, attorniarsi, contornarsi:
    rada se obdaja z občudovalci ama attorniarsi di ammiratori
  • obdavčeváti (-újem) | obdávčiti (-im) imperf., perf. tassare, imporre tasse:
    obdavčevati blago, dohodke, zemljišča tassare la merce, i redditi, i fondi
    pretirano obdavčiti koga infiscalire contro qcn.
  • obdélati (-am) | obdelávati (-am) perf., imperf.

    1. agr. coltivare, lavorare:
    obdelavati zemljo lavorare la terra

    2. lavorare, trattare; elaborare:
    ročno, strojno obdelati lavorare a mano, meccanicamente
    obdelati mleko trattare il latte
    obdelavati podatke elaborare i dati
    obdelavati kovine lavorare i metalli

    3. trattare, esaminare:
    obdelati neko vprašanje esaminare un problema

    4. studiare:
    obdelati postopke za pridobivanje izotopov studiare i processi per ottenere gli isotopi

    5. žarg. (pregovoriti, pridobiti, pridobivati) convincere, lavorarsi qcn.

    6. pren. (tepsti, pretepsti) bastonare, picchiare, menare; tirare addosso a, bersagliare qcn. di:
    obdelali so ga z gnilimi jajci lo bersagliarono di uova marce

    7. pren. stroncare; malmenare:
    kritika ga je dobro obdelala la critica lo ha malmenato ben bene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biblio. obdelati knjigo catalogare un libro
    les. obdelati les trattare, lavorare il legno
    grobo obdelati sgrossare, sgrezzare
    teh. obdelati cilinder calibrare
    teh. obdelati na stružnici tornire
    ekst. obdelati pravokotno squadrare
    metal. obdelati žareče železo massellare
  • obelíti1 (-im) perf.

    1. imbiancare; candeggiare, imbianchire (la tela); pren. brinare:
    obeliti lase brinare i capelli

    2. (odstraniti lubje) scortecciare