náuk (-a) m
1. dottrina, insegnamento; tesi; magistero:
filozofski, naravoslovni, verski nauk dottrina filosofica, naturalistica, religiosa
Kopernikov heliocentrični nauk tesi copernicana dell'eliocentrismo
cerkveni nauk il magistero della Chiesa
2. insegnamento, consiglio, suggerimento:
upoštevati nauke staršev seguire i consigli dei genitori
3. star. (študij, uk) studi; tirocinio; lit. morale (della favola, del racconto);
obesiti nauke na kljuko abbandonare, troncare gli studi
sprejeti koga v nauk prendere uno a tirocinio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. iti k nauku andare alla lezione di catechismo
rel. krščanski nauk catechismo
oznanjevati, širiti, učiti krive nauke (tudi šalj.) dire, diffondere eresie
nauk o cerkvenem govorništvu omiletica
geol. nauk o fosilih orittologia
mitol. nauk o izvoru bogov teogonia
zool. nauk o kačah ofiologia
anat. nauk o kosteh osteologia
mat. nauk o množicah insiemistica
filoz. nauk o naravnem pravu giusnaturalismo
med. nauk o nosnih boleznih rinologia
med. nauk o odmerjanju zdravil posologia
rel. nauk o odrešenju soteriologia
nauk o simbolih simbolica
nauk o sistemih sistemistica
fiz. nauk o strukturi trdnih teles strutturistica
fiz. nauk o tekočnosti reologia
anat. nauk o vezeh desmologia
fiz. nauk o zvoku acustica
nauk o živilih, o prehrani sitologia
Zadetki iskanja
- naváditi (-im) | navájati (-am)
A) perf., imperf.
1. addestrare, insegnare, allenare:
navaditi brati, pisati insegnare a leggere, a scrivere
navajati mladino na učenje allenare i giovani allo studio
2. abituare, assuefare; avvezzare:
navaditi na novo okolico abituare al nuovo ambiente
B) naváditi se (-im se) | navájati se (-am se) perf., imperf. refl. imparare, abituarsi, assuefarsi:
navaditi se na mamila assuefarsi alla droga
navaditi se na napore assuefarsi alle fatiche - navalíti (-ím) | navaljeváti (-újem) perf., imperf.
1. rotolare, rovesciare:
hlode so navalili pred žago rotolarono i tronchi davanti alla segheria
skrb za nekoga navaliti drugemu scaricare la briga per qcn. sulle spalle degli altri
2. pren. (napasti, naskočiti) attaccare, assalire:
navaliti na trdnjavo attaccare la roccaforte
3. pren. accorrere (in massa), affluire, affollarsi, accalcarsi:
varčevalci so navalili na banko i risparmiatori si affollarono agli sportelli della banca
novinarji so navalili nanj z vprašanji i giornalisti lo tempestarono di domande
misli so navalile nanj pensieri gli si affollarono nella mente - navduševáti (-újem) | navdúšiti (-im)
A) imperf., perf. entusiasmare, animare, appassionare, infervorare; furoreggiare:
navduševati ljudi za planinstvo appassionare la gente all'escursionismo, alla montagna
njegov glas navdušuje mlade la sua voce furoreggia tra i giovanissimi
B) navduševáti se (-újem se) | navdúšiti se (-im se) imperf., perf. refl. entusiasmarsi, appassionarsi, infervorarsi, essere entusiasta; delirare:
navduševati se za šport appassionarsi allo sport
navduševati se nad dosežki tehnike essere entusiasta delle conquiste della tecnica
v času nemega filma so se gledalci navduševali za Rodolfa Valentina ai tempi del muto gli spettatori deliravano per Rodolfo Valentino - navédba (-e) f indicazione; dato, riferimento; dichiarazione; citazione; allegazione:
navedba rojstnega kraja indicazione del luogo di nascita
navedbe so resnične i dati (riportati) rispondono a verità
zgodovinske navedbe riferimenti storici
jur. navedbe obtožnice le dichiarazioni dell'accusa - navelíčati se (-am se) perf. refl. stancarsi, saziarsi; annoiarsi, tediarsi; pog. stufarsi, essere stufo; svaccarsi:
otroci so se naveličali igre i bambini si erano stancati di giocare
naveličal sem se njegovega večnega godrnjanja sono stufo del suo continuo brontolare - navíjati (-am) | navíti (-víjem) imperf., perf.
1. avvolgere; attorcigliare; arricciare:
navijati vrv avvolgere la fune
navijati na klobčič aggomitolare
navijati brke, lase arricciare i baffi, i capelli
2. caricare (orologio)
3. pog. mettere (un apparecchio, una radio e sim.) al massimo volume
4.
navijati cene gonfiare i prezzi
5. (siliti, pregovoriti, pregovarjati) persuadere, sforzare
6. šport. fare il tifo, tifare
7. žarg. (potegovati se za) propendere per
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naviti komu ušesa tirare a uno le orecchie
navijati (varati, goljufati)
koga ingannare, truffare; pog. fregare - navzémati se (-am se) | navzéti se (-vzámem se)
A) imperf., perf. refl. imbeversi, impregnarsi; contrarre, prendere:
navzeti se grdih navad contrarre brutte abitudini
B) navzémati (-am) | navzéti (-vzámem) imperf., perf. assumere:
njene oči so navzele dobrohoten videz i suoi occhi assunsero un'espressione bonaria - navzgòr adv. su, all'insù, in su; sopra; in alto:
iti po stopnicah navzgor in navzdol andare su e giù per le scale
vstopnice so od tisoč tolarjev navzgor i biglietti costano dai mille talleri in su
iti po reki navzgor risalire il fiume - navzóč (-a -e)
A) adj. presente:
biti navzoč essere presente
B) navzóči (-a -e) m, f, n il, la presente:
vsi navzoči so glasovali za predlog la proposta è stata approvata da tutti i presenti - nebésen (-sna -o) adj. del cielo, celeste:
planeti in druga nebesna telesa i pianeti e gli altri corpi celesti
astr. nebesna krogla sfera celeste
nebesna mehanika meccanica celeste
nebesni ekvator equatore celeste
nebesni tečaj polo
nebesni svod arco del cielo
nebesni obok la cappa del cielo - néhanje2 (-a) n pren. vita, azioni, opere, sforzi:
vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom tutte le proprie azioni e i propri sforzi li dedicò ai figli - nékaj (nečésa)
A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente
B) nékaj adv.
1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno
2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati
3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno - nekjé adv.
1. (di stato in luogo) ➞ nekam
2. in qualche luogo, in un certo luogo, da qualche parte; dove:
vzrok tiči nekje drugje la causa è da cercarsi altrove
nekje več, nekje manj dove più, dove meno
3. (all'in) circa, verso:
mladi se nekje po dvajsetem letu osamosvajajo i giovani verso i vent'anni si rendono indipendenti - neprevíden (-a -o) adj. star. imprevisto; rel.
umreti nepreviden morire senza aver ricevuto i sacramenti - nesoglásje (-a) n
1. disaccordo, discordanza, discrepanza, contrasto, dissapore:
nesoglasja med zakonci dissapori fra i coniugi
2. dissidio; lite; conflitto; vulg. scazzo - nesréčen (-čna -o) adj.
1. infelice:
nesrečna ljubezen amore infelice
2. sfortunato, disgraziato, sventurato; infausto, nefasto, funesto, cattivo:
roditi se pod nesrečno zvezdo essere nati sotto una cattiva stella
nesrečni dnevi i giorni nefasti
3. pren. (poudarja pomen samostalnika) benedetto, maledetto:
ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila questo maledetto vizio del bere finirà col rovinarlo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti nesrečen, da se kamnu smiliš essere infelice da far piangere i sassi
imeti nesrečne roke sballarle tutte
trinajst je nesrečna številka il tredici è numero sfortunato
kraj nesrečnega imena luogo infausto - nêsti (nêsem)
A) imperf. ➞ nositi
1. portare:
nesti kovček portare la valigia
nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
nesti denar na banko portare i soldi in banca
veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata
2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina
3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
gostilna dobro nese l'osteria rende bene
4. (izločati jajca) fare le uova
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
nesti na nosilih barellare
B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.
1. incedere
2. muoversi, spostarsi
3. diffondersi, spargersi - níhati (-am) imperf.
1. oscillare; dondolare, pencolare, pendolare, penzolare; fiz. vibrare:
gladina vode niha il livello dell'acqua oscilla
drevesa nihajo v vetru gli alberi oscillano al vento
tr. mati je nihala otroka la madre cullava il bambino
otrok niha z nogami il bambino penzola le gambe
2. (spreminjati se) oscillare, variare; fluttuare:
cene nihajo i prezzi oscillano
mere strešnikov nihajo za nekaj centimetrov le dimensioni delle tegole variano di alcuni centimetri
3. pren. tentennare, titubare - nìt (níti) f
1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
presti, sukati nit filare, torcere il filo
bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
zlate niti fili d'oro
2. pren. filo:
nit pogovora il filo del discorso
pren. Ariadnina nit filo di Arianna
pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
med. kirurška nit sutura, catgut
bot. prašnična nit filamento
tekst. nit iz grobe svile capitone
nit za bisere infilaperle
3. zool.
živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once