Franja

Zadetki iskanja

  • izklápljati (-am) | izklopíti (-klópim) imperf., perf. disinnestare, disinserire, staccare; spegnere:
    izklapljati motor spegnere il motore
    izklapljati električni tok staccare la corrente elettrica
  • izkljúčen2 (-a -o) adj. espulso; escluso; spento:
    vsaka pomota je izključena ogni errore è escluso
    šport. izključeni igralec il giocatore espulso
    izključen motor motore spento
    izključeno je, da bi naši igralci zmagali è escluso che i nostri giocatori possano vincere
  • jáhta (-e) f navt. yacht; panfilo:
    motorna jahta yacht a motore
  • koléktorski (-a -o) adj. elektr.
    kolektorski motor (motore) collettore, commutatore
  • koló (-ésa) n

    1. ruota:
    gumijasto, leseno kolo ruota di gomma, di legno
    rezervno kolo ruota di scorta
    sprednje, zadnje kolo ruota anteriore, posteriore
    kolo avtomobila la ruota dell'automobile
    mlinsko kolo macina
    transmisijsko kolo ruota di trasmissione

    2. bicicletta, pog. bici; šalj. velocipede:
    dirkalno kolo bicicletta da corsa
    žensko kolo bicicletta da donna
    pog. motorno kolo motocicletta, motore

    3. pren. corso:
    kolo zgodovine il corso della storia

    4. hist. (mučilna naprava) ruota

    5. nareč. (hlebec):
    kolo sira forma di formaggio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro
    priti pod kolesa essere investito da un'automobile
    kolo sreče se obrača la ruota della fortuna gira
    krmilno kolo ruota del timone, ruota di comando, di manovra
    lončarsko kolo tornio da vasaio
    napenjalno kolo ruota tenditrice
    pogonsko kolo ruota motrice
    polžasto, vijačno kolo ruota elicoidale, a vite
    tekalno kolo ruota portante
    zavorno kolo ruota del freno
    zobato kolo ruota dentata
  • krmílen2 (-lna -o) adj. di poppa, poppiero, di pilotaggio, di comando; timoniero:
    krmilna ročica barra del timone
    krmilni mehanizem, sistem meccanismo, sistema di comando, di pilotaggio
    strojn. krmilna gred albero a camme; avt. piantone di guida
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. krmilna mrežica griglia schermo
    zool. krmilna peresa penne timoniere
    navt. krmilni stroj motore del meccanismo di comando
    krmilno drogovje barra di guida
    navt. krmilno kolo ruota del timone
    aer. krmilna palica manico
    navt. krmilna uzda frenello del timone
    elektr. krmilni kontaktor teleruttore
    navt. krmilni navor agghiaccio
    avt. krmilni okrov scatola sterzo
  • letálo (-a) n aer. aeroplano, aereo:
    letalo se dviga, kroži, leti, pristaja, vzleti l'aereo prende quota, gira, vola, atterra, decolla
    povzpeti se v letalo salire sull'aereo, a bordo (dell'aereo)
    kabina, krila, rep letala la cabina, le ali, la coda dell'aereo
    posadka letala, potniki v letalu l'equipaggio, i passeggeri dell'aereo
    jadralno, motorno, nadzvočno, reakcijsko letalo aliante, aereo a motore, supersonico, a reazione (reattore)
    potniško, šolsko letalo aereo per passeggeri, aereo scuola
    dvomotorno, dvosedežno letalo bimotore, biposto
    voj. anfibijsko, bombniško, izvidniško, lovsko letalo aereo anfibio, da bombardamento (bombardiere), da ricognizione (ricognitore), da caccia (caccia)
    doseg letala autonomia di volo (dell'aereo)
  • letálstvo (-a) n

    1. aviazione, aeronautica; volo:
    civilno, športno, vojno letalstvo aviazione civile, sportiva, militare
    jadralno, motorno letalstvo volo a vela, a motore

    2. (več letal) aerei; aviazione
  • mehanízem (-zma) m

    1. meccanismo; ingranaggio; organo:
    krmilni, pogonski, prenosni mehanizem meccanismo di comando, motore, trasportatore
    fiziol. dihalni mehanizem meccanismo respiratorio
    prenosni mehanizem organo di trasmissione

    2. meccanismo, meccanica:
    tržni mehanizem meccanismo del mercato
    mehanizem cen meccanismo dei prezzi
    kreditni mehanizem meccanismo creditizio, dei crediti
    psih. obrambni mehanizem meccanismo di difesa
  • modél (-a) m

    1. modello:
    model jadrnice, stroja modello di veliero, di motore
    jadralni model modello di aliante

    2. (kdor se daje na razpolago za upodabljanje) modello, modella:
    moški, ženski model modello, modella

    3. (vzorec, oblika) modello:
    razviti lasten gospodarski model sviluppare un proprio modello di economia

    4. (industrijski izdelek, ki se po obliki, značilnosti razlikuje od drugih istovrstnih) modello:
    tovarna je predstavila nove modele avtomobilov la fabbrica ha presentato i nuovi modelli di automobili

    5. forma, stampo; modello:
    obl. ekskluzivni modeli modelli in esclusiva
    trg. izvensezonski modeli modelli fuori stagione
    metal. matični model forma madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    matematični model modello matematico
    ekon. ekonometrični model modello econometrico
    arhit. model stanovanjskega bloka plastico di caseggiato
    prvi model pisalnega stroja il primo tipo di macchina per scrivere
    (frizerski) model glave testiera
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • náften (-tna -o) adj.

    1. di, della nafta; di, del petrolio; petrolifero:
    naftni vrelci pozzi petroliferi
    naftna industrija industria del petrolio

    2. diesel:
    naftni motor motore diesel
  • namestítev (-tve) f

    1. sistemazione, collocazione; impostazione; installazione:
    namestitev gredi collocazione dell'albero motore
    namestitev gostov sistemazione degli ospiti

    2. star. collocamento, lavoro:
    iskati, dobiti namestitev cercare, trovare un lavoro

    3. disposizione
  • naravnáti (-ám) | naravnávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ordinare, mettere a posto; aggiustare; med. ridurre:
    naravnati kravato aggiustare la cravatta
    naravnati izpahnjeno nogo ridurre il piede slogato

    2. regolare, registrare

    3. puntare; indirizzare, rivolgere (tudi ekst.):
    naravnati daljnogled na vrhove planin puntare il cannocchiale sulle cime dei monti
    naravnati misli na kaj rivolgere il pensiero a, su
    naravnati korak z drugim (korakom) regolare il passo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. naravnati fazni premik elektromotorja rifasare un motore elettrico
    teh. naravnati na ničlo azzerare
    naravnati na središčno os centrare
    naravnati po horizontu orizzontare
    rad. naravnati valovno dolžino sintonizzare
    fot. naravnati zaslonko diaframmare

    B) naravnáti se (-ám se) | naravnávati se (-am se) perf., imperf. refl. nareč. andare a, avviarsi verso:
    naravnati se spat andare a letto
  • nótranji (-a -e) adj.

    1. interno, interiore:
    notranje plasti strati interiori
    notranja oprema arredamento interno

    2. (ki poteka znotraj države) interno:
    notranje tržišče mercato interno
    ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

    3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
    notranje življenje vita interiore

    4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. notranja energija energia interna
    ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
    med. notranja krvavitev emorragia interna
    lit. notranja rima rima al mezzo
    notranje dihanje respirazione interna
    fiziol. notranje izločanje secrezione interna
    notranje morje mare interiore
    ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
    mat. notranji kot angolo interno
    lit. notranji monolog monologo interiore
    anat. notranji organi organi interni
    notranji zajedavec parassita interno
    lingv. notranji predmet oggetto interiore
    avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
    zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
    anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
    notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
    anat. notranja nosna odprtina coana
    grad. notranja obloga lambrì
    zool. notranja ovojnica zarodka amnio
    anat. notranja plast žile intima
    navt. notranja prečka trinchettina
    lit. notranja rima rimalmezzo
    obl. notranja stran kožuha interno
    notranja vrata bussola
    polit. notranje zadeve interno, interni
    anat. notranje uho labirinto
    bot. notranji belkasti sloj albedine
    arhit. notranji lok sottarco, intradosso
    strojn. notranji navoj madrevite
    notranji podplat tramezza
    film. notranji posnetki interno, interni
    notranji šiv basta
  • obràt1 (-áta) m

    1. volta, voltata, svolta, giro; evoluzione; inversione; navt., aer. viraggio:
    obrat na desno, na levo giro, svolta a destra, a sinistra
    motor s tritisoč obrati na minuto motore con tremila giri al minuto

    2. svolta; šport. giro, giravolta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    krožni obrat rotazione
    besedni obrat locuzione, modo di dire
    ekon. obrat kapitala giro del capitale
    kor. polovični, četrtinski obrat mezza piroetta, un quarto di piroetta
    astr. poletni, zimski obrat solstizio d'estate, d'inverno
    meteor. toplotni obrat inversione termica
    obrat ključa mandata
  • obremenítev (-tve) f carico, peso; teh. sollecitazione, sforzo; ekon. addebito; onere, sovraccarico, aggravio; male, tara; navt., aer. zavorramento:
    maksimalna obremenitev mostu carico massimo del ponte
    obremenitev učencev z nalogami sovraccarico degli scolari
    obremenitev vida sforzo della vista
    obremenitev motorja carico del motore
    fiz. obremenitev na nateg sollecitazione di trazione
    davčna obremenitev carico fiscale, onere tributario
    hipotečna obremenitev onere ipotecario
    med. dedna obremenitev tara ereditaria
  • obremeníti (-ím) | obremenjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. caricare, gravare, onerare:
    obremeniti z davki caricare, gravare, onerare di tasse
    obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano aggravare, caricare lo stomaco di cibi pesanti

    2. (z delom) oberare, sovraccaricare (di lavoro), gravare:
    obremenjevati učence z nalogami gravare gli alunni di compiti

    3. gravare (su), essere a carico (di)

    4. (obtožiti, obtoževati) accusare

    5. teh. azionare, sollecitare:
    obremeniti motor, stroj sollecitare, azionare il motore, la macchina

    6. addebitare:
    obremeniti račun addebitare sul conto

    7. jur. gravare:
    obremeniti s hipoteko gravare di ipoteca

    8. navt.
    obremeniti z balastom inzavorrare
  • ós (-í) f

    1. teh. asse:
    fiksna, gibljiva os asse fisso, rotante
    prednja, zadnja os voza asse anteriore, posteriore del carro
    os motorja asse del motore

    2. (umišljena črta, okoli katere se telo vrti) asse; fulcro:
    zemeljska os asse terrestre
    glavna, prečna, vzdolžna os stavbe asse principale, trasversale, longitudinale di un edificio
    os cestišča asse stradale

    3. hist.
    os Rim-Berlin asse Roma-Berlino
    sile osi le forze dell'asse
    polit. os Pariz-Bonn asse Parigi-Bonn
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. abscisna, koordinatna os asse cartesiano, asse delle ascisse, delle ordinate
    bot. cvetna os cima dello stelo
    fiz. glavna os asse centrale
    min. kristalografska os asse cristallografico
    mat. os hiperbole, parabole asse dell'iperbole, della parabole
    mat. simetrijska os asse di simmetria
    žel. vodilna os asse sterzante
  • Óttov (-a -o) adj. strojn.
    Ottov motor motore a carburazione, a ciclo Otto