solzíca2 (-e) dem. od solza lacrimetta, lacrimuccia:
bot. pog. marijine solzice tremolina (Briza media)
Zadetki iskanja
- sredína (-e) f
1. metà, mezzo; centro; nucleo:
stopiti na sredino sobe mettersi nel mezzo della stanza
določiti sredino stabilire il centro
žareča sredina zemlje il nucleo incandescente della Terra
2. metà:
sredina tedna metà settimana
prenehati z branjem na sredini romana smettere di leggere a metà del romanzo
3. (v adv. rabi) frammezzo, in mezzo:
ob straneh sta šla oče in mati, otrok pa v sredini il padre e la madre camminavano con il bambino in mezzo
4. pren. ambiente:
vplivi, značilnosti sredine gli influssi, le caratteristiche dell'ambiente
5. polit. centro:
leva sredina il centrosinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati se zlate sredine essere moderato, tenere il giusto mezzo
šport. sodnik je pokazal na sredino igrišča l'arbitro mostrò il centrocampo
moštvo je na sredini tabele la squadra è a metà classifica
aritmetična sredina media aritmetica
sredina solate, zelja cuore dell'insalata, del cavolo cappuccio - srédnji (-a -e) adj.
1. centrale:
srednja vrsta fila centrale
2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce
3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media
4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media - staróst (-i) f
1. vecchiaia;
bolezni starosti gli acciacchi della vecchiaia
starost ne pride sama la vecchiaia non viene da sola
v starosti se je ukvarjal z zbirateljstvom da vecchio si diede al collezionismo
2. età; anni:
povprečna starost prebivalstva età media della popolazione
moški srednje starosti uomo di mezza età
za svojo starost je velik per i suoi anni è grande
v šolo je šel s šestimi leti starosti cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni
šalj. častitljiva starost (starost med štiridesetimi in devetdesetimi) età veneranda; gli anta - šóla1 (-e) f
1. scuola; istituto:
hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
izključiti iz šole espellere dalla scuola
administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
glasbena šola liceo musicale
plesna šola scuola di ballo
osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
večerna šola scuola serale
visoka, višja šola università, scuola superiore
internatska šola scuola convitto
šola za medicinske sestre scuola per infermiere
šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
celodnevna šola doposcuola
dopisna šola scuola per corrispondenza
nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
poklicna šola avviamento professionale
poletna šola scuola estiva
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
pren. enajsta šola scuola di vita
žarg. špricati šolo marinare la scuola
leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura
2. (poslopje ustanove) scuola
3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
danes ni šole oggi non c'è scuola
4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
lit. parnasovska šola scuola parnassiana
med. salernska šola la scuola salernitana
um. sienska šola la scuola senese
lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza - šólstvo (-a) n
1. (sistem organiziranega splošnega izobraževanja) scuola; studio:
reformirati šolstvo riformare la scuola
Zavod za šolstvo Provveditorato agli studi
2. (ustanova) scuola:
dvojezično, manjšinsko šolstvo scuola bilingue, della minoranza etnica
osnovno, srednje, visoko šolstvo scuola elementare, media, superiore - takó
A) adv.
1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella
2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così
3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...
4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più
5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina
6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero
7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco
8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera
9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo
10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)
11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta
12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis
13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così
14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro
15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta
16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!
B) takó konj.
1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo
2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine
3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%
4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse
5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso - temperatúra (-e) f
1. temperatura:
temperatura pada, raste la temperatura scende, sale
meriti temperaturo misurare la temperatura
segreti na primerno temperaturo scaldare a una temperatura adeguata
absolutna temperatura temperatura assoluta
strojn. delovna temperatura temperatura d'esercizio
dnevna, nočna temperatura la temperatura diurna, notturna
kritična temperatura temperatura critica
maksimalna, minimalna temperatura temperatura massima, minima
povprečna letna temperatura la temperatura media dell'anno
temperatura okolja temperatura ambiente
temperatura telesa, vode, zraka la temperatura del corpo, dell'acqua, dell'aria
vreliščna temperatura temperatura di ebollizione
2. pog. febbre, temperatura:
bolnik ima temperaturo il malato ha un po' di febbre
3. ekst. (razvnetost) eccitazione:
temperatura med ljudmi narašča l'eccitazione del pubblico aumenta, il clima si fa più acceso
4. muz. accordatura temperata - zrélosten (-tna -o) adj. di, della maturità:
šol. zrelostni izpit esame di maturità, baccalaureato
star. zrelostno spričevalo diploma di licenza media superiore - zvézdica (-e) f
1. dem. od zvezda stellina; stelletta:
voj. oficirske zvezdice stellette di ufficiale
(filmska) zvezdica stellina, starlette
2. (znak ob besedi, na katero se nanaša opomba) asterisco, stelloncino
3. gastr. (izdelek za zakuho) stella
4. bot. stellaria (Stellaria):
bot. navadna zvezdica centonchio (Stellaria media) - živéti (-ím) imperf.
1. vivere; essere:
prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
(v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
živi pri teti vive, sta, abita dalla zia
2. vivere, fare una vita, stare:
asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
kako živiš? come stai?
bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco
3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente
4. convivere:
leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio
5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
živeti z naravo vivere con la natura
živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli
6. živeti od vivere di:
živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani
7. tr. (vzdrževati) mantenere:
živeti družino mantenere la famiglia
8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari
9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
naj živi svoboda viva la libertà!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
živeti iz rok v usta vivere alla giornata
živeti kot kralj vivere, stare come un papa
živeti na veliki nogi vivere da gran signore
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri - življênjski (-a -o) adj. di, della vita; vitale:
življenjske oblike forme di vita
življenjski znaki segni di vita
izboljšanje življenjskih razmer miglioramento, aumento del tenore di vita
življenjski cilj, smisel il fine, il senso della vita
življenjski stil stile di vita
življenjski tovariš compagno di vita
povprečna življenjska doba prebivalstva la lunghezza media della vita della popolazione
to je življenjskega pomena za koga è di capitale importanza per qcn.
življenjska pot izdelka la durata di un prodotto
življenjska pot nekega človeka la vita di un uomo
fiziol. življenjska limfa linfa vitale (tudi pren.)
življenjska moč, sila forza vitale, vitalità
življenjski minumum lo stretto necessario per vivere
biol. življenjski prostor spazio vitale
jur. življenjsko zavarovanje assicurazione sulla vita
življenjsko pričakovanje attesa, aspettativa di vita