Franja

Zadetki iskanja

  • bogpomágaj inter.; adv.; m ahimé:
    pren. kadar ponori, je z njim bogpomagaj quando va in bestia sono guai
    pren. prazna hiša je pravi bogpomagaj la casa vuota è una vera disgrazia
  • bojeváti se (-újem se) imperf. refl. combattere, lottare, battersi (tudi ekst.):
    bojevati se za svobodo combattere, lottare per la libertà
    bojevati se za pravico battersi, lottare per la giustizia
    vse življenje se je bojeval z revščino tutta la vita ebbe a lottare contro la miseria
  • bók (-a) m

    1. fianco (tudi ekst.); anca:
    dati roke v bok mettere le mani sui fianchi
    ležati na boku giacere sul fianco
    desni, levi bok fianco destro, sinistro
    migati z boki muovere le anche

    2. (stranski, vzdolžni del) fianco, fiancata, lato, banda; costa:
    avto se je prevrnil na bok l'auto si capovolse sul fianco
    navt. desni, levi bok ladje murata destra, sinistra
    krmni, premčni bok quartiere poppiero, prodiero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    udariti nasprotnika z boka attaccare il nemico di fianco
    pren. postaviti koga komu ob bok paragonare qcn. a
    stati bok ob boku stringersi stretti stretti
  • bôksar (-ja) m

    1. šport. pugile:
    boksar težke kategorije massimo
    boksar z zelo močnim udarcem bombardiere

    2. tirapugni, pugno di ferro

    3. hist. boxer
  • bómba (-e) f

    1. voj. bomba:
    metati bombe lanciare bombe
    bombardirati z zažigalnimi bombami bombardare con bombe incendiarie
    dimna, plinska, solzilna, rušilna bomba bomba fumogena, asfissiante, lacrimogena, dirompente
    ročna bomba bomba a mano
    bomba Molotov bomba Molotov
    globinska bomba bomba di profondità
    atomska, hidrogenska bomba bomba atomica, all'idrogeno
    tempirana bomba bomba a orologeria

    2. teh. (jeklenka) bombola

    3. pren. notizia bomba

    4. šport. (silovit strel v vrata) bolide
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    geol. vulkanska bomba bomba vulcanica
    med. kobaltova bomba bomba al cobalto
  • bòr1 (bôra) m bot. pino (Pinus):
    pogozdovanje krasa z borom rimboschimento del carso con pini
    črni bor pino negro, austriaco (Pinus nigra)
    pritlikavi bor mugo (Pinus montana)
    rdeči bor pino comune, silvestre (Pinus silvestris)
  • bóren (-rna -o) adj.

    1. meschino, scarso, stentato, misero, debole; poco:
    svet porasel z borno travo una landa coperta di poca erba
    borna luč luce debole

    2. povero, misero, miserabile:
    borna koča misera capanna
    borno bivališče abituro
  • boríti se (-ím se) imperf. refl.

    1. lottare, combattere, battersi:
    boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
    boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue

    2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
    boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
    boriti se s spancem lottare col sonno

    3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
    boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
    pren. boriti se s smrtjo agonizzare
    pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
    pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
    boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco
  • bôsti (bôdem)

    A) imperf.

    1. pungere, ferire (tudi pren.):
    trnje me bode le spine mi pungono
    bode ga njihov prezir lo punge il loro disprezzo

    2. (delati vbode) pungere; dare punti; pren. trapassare, fissare:
    iglo bosti v tkanino dare punti nel tessuto
    oči so bodle vanj gli occhi lo trapassavano

    3. (riniti iz česa) spuntare:
    žito že bode iz zemlje il grano sta già spuntando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bosti v oči dare nell'occhio, balzare agli occhi
    pren. resnica v oči bode la verità è spesso molesta
    pren. bosti v nos stuzzicare (il naso)
    krava bode la mucca da cornate

    B) bôsti (bôde) imperf. impers. (čutiti ostro bolečino) pungere, sentire punture

    C) bôsti se (bôdem se) imperf. refl. (napadati se z rogovi) incornarsi, darsi cornate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bosti se s kom altercare, bisticciare con qcn.
    pren. ne bodi se z bikom non stuzzicare, non sfidare chi è più forte di te
    pren. bosti se s čim (mučiti se) affannarsi, travagliarsi con; penare per
  • braníti (-im)

    A) imperf.

    1. (odvračati napad) difendere:
    braniti z orožjem difendere con le armi
    braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza

    2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
    braniti meje države difendere i confini dello Stato
    braniti čast difendere, proteggere l'onore

    3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
    nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene

    4. jur. (zagovarjati) difendere:
    obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero

    5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
    braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
    šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
    šport. braniti vrata difendere la porta

    B) braníti se (-im se) imperf. refl.

    1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
    braniti se časti rifiutare gli onori

    2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
    braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze
  • bráti (bêrem) imperf.

    1. leggere:
    brati na glas, črkovaje, gladko leggere ad alta voce, compitare, leggere speditamente
    brati Danteja leggere Dante

    2. (razumeti dogovorjene znake) leggere; interpretare:
    brati zemljevid, diagram, grafikon leggere una carta, un diagramma, un grafico

    3. pren. (ugotavljati po zunanjih znamenjih) leggre, comprendere, intuire:
    brati z obraza, v očeh leggere nel volto, negli occhi

    4. pren. (ugibati, napovedovati) leggere:
    brati z dlani leggere la mano

    5. (nabirati, trgati) raccogliere; nareč. vendemmiare:
    brati jagode raccogliere le fragole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. evropski (beri: zahodni) modernizem il modernismo europeo ovvero occidentale
    rel. brati mašo celebrare la messa
    pren. brati komu levite, kozje molitvice rimproverare qcn., dare a qcn. una lavata di capo
    pren. brati med vrsticami leggere tra le righe
    PREGOVORI:
    s hudičem ni dobro lešnikov brati dal cattivo è meglio tenersi alla larga
  • brézov (-a -o) adj. les. di betulla:
    brezov les (legno di) betulla
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. brezov izgovor scusa balorda, ridicola
    brezove oči occhi screziati
    pren. namazati koga z brezovim oljem legnare, picchiare qcn. (di santa ragione)
    bot. brezov goban porcinello nero (Leccinum scabrum)
  • brzína (-e) f

    1. velocità:
    drveti z veliko brzino correre a forte velocità, a velocità sostenuta

    2. žarg. avt. marcia:
    menjati brzino cambiare la marcia
  • búča (-e) f

    1. bot. (rastlina in plod) zucca (Cucurbita maxima)

    2. pren. zucca, testa:
    trda buča testa dura
    imeti prazno bučo essere una zucca, essere senza sale in zucca

    3. boccia; ampolla; bulbo; cucurbita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    buča z vodo una boccia d'acqua
    buča za žganjekuho tamburlano
    kem. destilacijska buča alambicco
    kem. merilna buča matraccio graduato
    fiz. Heronova buča fontana di Erone
    pren. ohladiti bučo raffreddare una testa calda
    pren. dati jih komu po buči dargliene a qcn.
    dobiti jih po buči prenderle; prendersi una lavata di capo
    pren. prinesti celo bučo domov passarla liscia, cavarsela; uscire incolume
  • bútati (-am) | bútniti (-em) imperf., perf.

    1. frangersi, battere contro

    2. battere, picchiare

    3. rombare, rintronare (tuono, cannone)

    4. tr. pog. (dregati) spingere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    srce buta il cuore batte forte
    pren. butati v glavi avere delle fitte nella testa
    butati z vrati sbattere la porta
  • čáj (-a) m

    1. tè; tisana, decotto, infuso:
    pravi, ruski čaj tè nero
    kamilični, lipov, žajbljev čaj tisana di camomilla, di tiglio, di salvia
    čaj z rumom, z limono tè col rum, col limone
    pog. čaj brez tè liscio
    odvajalni čaj decotto lassativo
    prsni čaj infuso pettorale
    skodelice za čaj tazze da tè

    2. (popoldansko družabno srečanje) tè:
    čaj ob petih il tè delle cinque
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • čebrìč (-a) m

    1. bigonciolo, tinello; bagnarola; tinozza

    2. gost. secchiello:
    čebrič z ledom secchiello del ghiaccio
  • čék (-a) m ekon. assegno (bancario), chèque:
    izdati, podpisati, preklicati ček emettere, firmare, revocare un assegno
    barirani, gotovinski, nepokriti, potovalni ček assegno sbarrato, pagabile in contanti, a vuoto, turistico (traveller's cheque)
    ček z zajamčenim kritjem assegno vademecum
  • čèš adv. (za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli)

    1. come dire:
    držal se je samozavestno, češ jaz se ne bojim nikogar si dava arie di sicumera, come dire: non ho paura di nessuno!

    2. češ da dicendo che; con la scusa, col pretesto che:
    prišel je z veliko zamudo, češ da je zgrešil pot venne con molto ritardo scusandosi che si era (si sarebbe) smarrito
    zagrozil mi je, češ da naj se pazim mi minacciò dicendomi di stare bene attento