skŕb (-í) f
1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni
2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
PREGOVORI:
majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi
Zadetki iskanja
- slam (-a) angl. m igre slam:
mali, veliki slam piccolo, grande slam - slínar (-ja) m pren. sbavone; pejor. lecchino:
intrigant in slinar intrigante e lecchino
zool. poljski slinar lumaca campestre (Deroceras agreste)
bot. veliki slinar gonfidio (Gomphidius glutinosus)
zool. (polži) slinarji pl. limacidi (sing. -e) (Limacidae) - spreminjeválček (-čka) m zool.
veliki spreminjevalček apatura (Apatura iris) - sŕpan (-a) m star.
mali srpan luglio
veliki srpan agosto - stávek (-vka) m
1. lingv. proposizione, frase, costrutto:
analizirati stavek analizzare la frase
oblikovati stavek formare una frase
povedati nekaj stavkov dire due frasi, due parole
glavni, nadredni stavek proposizione principale
odvisni, podredni stavek proposizione subordinata, dipendente
dopustni stavek proposizione concessiva
modalni stavek proposizione modale
nepopolni stavek proposizione ellittica
nikalni stavek proposizione negativa
objektni, subjektni stavek proposizione oggettiva, soggettiva
pogojni, primerjalni stavek proposizione condizionale, comparativa
prosti stavek proposizione semplice
oziralni stavek proposizione relativa
veliki stavek periodo
vprašalni stavek proposizione interrogativa
vrinjeni stavek proposizione interposta; incisa
vzročni stavek proposizione causale
želelni stavek proposizione ottativa
2. muz. tempo, movimento:
stavki simfonije i tempi di una sinfonia
3. tisk. tabella, composizione tipografica
4. inform. istruzione, statement
5. nareč. agr. mucchio di covoni - svečeník (-a) m rel. sacerdote:
staroegiptovski svečenik sacerdote egizio
veliki svečenik gran sacerdote - šè adv.
1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora
2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste
3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora
4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni
5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!
6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo
7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti
8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica
9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora
10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso
11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni
12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove
13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo
14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta - šmáren (-rna)
A) m rel.
mali šmaren Nascita di Maria
veliki šmaren Maria Assunta; ferragosto
B) šmáren (-rna -o) adj. mariano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. pisana šmarna detelja vecciarino, erba ginestrina (Cornilla varia)
šmarna hrušica pero corvino (Amelanchier ovalis)
astr. šmarni križ (severni križ) Croce del Nord, Croce del Cigno
zool. šmarni pajek (križavec) aranea (Aranea diadema)
bot. šmarni slak edera terrestre (Glechoma hederacea) - téden (-dna) m settimana:
tedna ni in ni konec la settimana è lunga a non finire
izostajati po cele tedne essere assenti per intere settimane
v nekaj tednih bo delo končano in poche settimane il lavoro sarà terminato
teden dni bom doma starò a casa per una settimana
medeni tedni la luna di miele
teden Rdečega križa la settimana della Croce Rossa
delovni teden settimana lavorativa
petdnevni delovni teden settimana corta
konec tedna il fine settimana, il week end
rel. veliki teden la settimana santa - tempíran (-a -o) adj.
tempirana bomba bomba a tempo, a orologeria
če bi bil veliki dogodek tempiran na nedeljo, ne pa na soboto ... se il grande evento fosse stato prefissato per la domenica invece che per il sabato... - tráven (-vna) m star.
mali traven aprile
veliki traven maggio - trenútek (-tka) m
1. momento, attimo; pog. momentino:
trenutek, prosim! un momento, prego!
oprostite za trenutek mi scusi un momentino
srečni, temni trenutki življenja momenti felici, oscuri della vita
2. (kratek čas v neomejenem trajanju) momento, istante:
v tistem trenutku se je spomnil na mater in quel momento si ricordò della madre
3. (z okoliščinami vred omejeno trajanje) momento, condizione, circostanza:
to je zgodovinski trenutek è un momento storico
sedanji politični trenutek le condizioni politiche presenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne dati trenutka miru non dar requie
ne imeti trenutka miru non avere un momento di tranquillità
od trenutka do trenutka je hrup močnejši il baccano aumenta di minuto in minuto
prišel je njegov veliki trenutek è venuta la sua ora
predati se veselim trenutkom darsi, abbandonarsi alla gioia
priti zadnji trenutek arrivare all'ultimo momento
svetli trenutki (duševnega bolnika) i momenti di lucidità (del malato) - u | U m inv.
1. (lettera) u:
mali u, veliki U u minuscola, U maiuscola
cev v obliki črke U tubo a U
2. (vocale) u
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
metal. profil U, U profil profilato a U - v | V m inv. lingv. (lettera) v; (consonante) v:
mali v, veliki V v minuscola, V maiuscola
lingv. dvoustnični v v bilabiale
obl. V izrez scollatura a V - vêlik (-íka -o)
A) adj.
1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo
2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo
B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai - vezír (-ja) m visir:
veliki vezir Gran visir - vóz (-á) m
1. carro:
vpreči konja v voz attaccare il cavallo al carro
seneni voz carro di, del fieno
gnojni, kmečki, lojtrski voz carro del letame; carro contadino, carro a rastrelliera
2. žel. vagone, carrozza, vettura:
jedilni, poštni, potniški, živinski voz vagone ristorante, carro postale, carro passeggeri, carro merci
3. žarg. (avtomobil) vettura, macchina:
rešilni voz autoambulanza, ambulanza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpreči koga v svoj voz attaccare qcn. al proprio carro
vleči zakonski voz essere sposati
hist. bojni voz carro da guerra, carro falcato
astr. mali, veliki voz Piccolo carro, Gran carro
žel. motorni voz automotrice
voj. municijski voz carro munizioni
voz za prevažanje tovora barroccio
žel. voz za prtljago bagagliaio - vŕten (-tna -o) adj. dell'orto, ortivo, ortolano:
vrtni pridelek prodotti ortolani
vrtna uta bersò
vrtna veselica festa all'aperto
bot. vrtna brogovita lantana, viburno (Viburnum lantana)
vrtna črnika fanciullaccia (Nigella damascena)
vrtna kreša lepidio (Lepidium sativum)
vrtna loboda atriple, bietolone (Atriplex hortense)
vrtna sadrenka (pajčolanka) gipsofila (Gypsophila paniculata)
vrtni mak papavero domestico, da oppio (Papaver somniferum)
rumeni vrtni rman achillea (Achillea filipendulina)
zool. veliki vrtni polh quercino (Eliomis quercinus)
vrtni polž lumacone (Helix pomatia)
vrtni strnad ortolano (Emberiza hortulana)
vrtna zabava garden-party
vrtna gredica piana - z | Z m inv.
1. lingv. (lettera) z;
mali z z minuscola
veliki Z Z maiuscola
2. lingv. (consonante) z
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
metal. profil Z profilo Z