Franja

Zadetki iskanja

  • speljáti (spéljem) | speljávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. far partire; partire:
    voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì

    2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare

    3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
    speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
    speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
    speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
    speljati policijo na napačno sled depistare la polizia

    4. indurre; pejor. traviare:
    fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato

    5. pren. soffiare; sedurre:
    speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.

    6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
    speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
    speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
    speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume

    B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. scivolare, slittare

    2. passare con forza, a stento
  • stvár (-í) f

    1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
    ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
    kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

    2. (bitje) cosa, coso, essere:
    drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

    3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
    vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
    niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
    stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
    zaupne stvari cose, faccende confidenziali

    4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
    boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

    5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
    glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
    to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
    (to je) tvoja stvar sono affari tuoi

    6. (v medmetni rabi):
    jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
    presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stvari se zapletajo le cose si complicano
    stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
    vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
    evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
    pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
    ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
    to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
    kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
    dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
    filoz. stvar na sebi cosa in sé
  • tiščáti (-ím)

    A) imperf.

    1. premere; spingere:
    tiščati vrata spingere la porta

    2. stringere, tenere stretto; tenere:
    tiščati glavo med rameni stringere la testa fra le spalle
    tiščati otroka na prsi stringere il bambino al petto
    tiščati v roki denar stringere, tenere i soldi in mano
    tiščati pesti stringere i pugni

    3. ekst. (tudi impers.) stringere, essere stretto; pesare, sentire un peso:
    čevlji me tiščijo le scarpe mi sono strette
    v želodcu me tišči sento un peso sullo stomaco

    4. fare ressa, accalcarsi, spingere:
    publika je tiščala k izhodu il pubblico spingeva verso l'uscita

    5. pren. stare addosso a qcn.

    6. pren. gravare, opprimere:
    ljudi tiščijo davki la gente è gravata dalle tasse
    tiščati na potrebo dover andare di corpo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tiščati denar esser tirchio, avaro
    tiščati glavo v pesek tenere, mettere la testa nella sabbia
    tiščati glavo v knjige immergersi nella lettura, nello studio
    tiščati glave skupaj sussurrarsi, starsene insieme
    obljubiti, a tiščati figo v žepu non intendere mantenere la promessa
    v vsako reč tišči svoj nos ficca il naso dappertutto
    tiščati oči in ušesa essere sordo e cieco, non sentir ragione
    tiščati pesti za koga fare il tifo per qcn.
    tiščati v ospredje mettersi in mostra, farsi avanti

    B) tiščáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. accalcarsi, serrarsi addosso

    2. stare, essere vicino, essere accanto:
    tiščati se doma starsene, rimanere a casa
    tiščati se skupaj stare curvo, accovacciato
  • vàmp (vámpa) m

    1. zool. rumine

    2. vet., gastr. pl. vampi trippe (sing. -a):
    vampi po tržaško trippe alla veneziana

    3. (trebuh prežvekovalcev) ventre, zirbo; pren. trippa

    4. pog. (trebuh) trippa, pancia, buzzo:
    imeti prazen vamp aver fame
    skrbeti samo za svoj vamp pensare solo alla (propria) pancia

    5. (trebušast, požrešen človek) trippone, ciccione

    6. pren. (izbočeni del posode) pancia; (notranji del česa votlega) ventre
  • vás (-í) f paese, villaggio:
    rojstna, domača vas paese natio
    ribiška vas villaggio di pescatori
    živeti na vasi vivere in campagna
    vsa vas govori o tem tutti (in paese) ne parlano
    iti v vas h komu andare a trovare qcn. (in paese), andare dalla ragazza
    kvantna fizika, ali bolje fizika nasploh, mi je bila zmeraj španska vas della fisica quantistica, o meglio della fisica in generale non ho mai avuto la più pallida idea, la ben minima dimestichezza
    pren. biti španska vas essere arabo
    olimpijska vas villaggio olimpico
    globalna vas villaggio globale
    geogr. gručasta, obcestna, sredinska vas villaggio agglomerato, di strada, a forma circolare
    PREGOVORI:
    vsaka vas ima svoj glas paese che vai, usanza che trovi
    dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina
  • verjéti (-jámem) imperf., perf.

    1. credere; capacitarsi:
    sam verjame, kar govori egli stesso crede a quello che dice
    ne morem verjeti, da je nesreča tako huda non posso capacitarmi di tanto disastro
    verjeti v vraže credere nelle superstizioni
    verjeti na besedo credere sulla parola

    2. credere (a, in), aver fiducia (in):
    slepo verjeti voditelju aver cieca fiducia nel capo

    3. sospettare, supporre, immaginare:
    nismo več verjeli, da so take grozote še možne non sospettavamo che tali atrocità fossero ancora possibili
    svojim lastnim očem ne moči verjeti non poter credere ai propri occhi
    ne verjeti ne v boga ne v hudiča non credere né in Dio né nel diavolo
    verjeti v svoj prav essere assolutamente convinti di aver ragione
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
  • vôda (-e) f

    1. acqua:
    voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
    jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
    sladka, slana voda acqua dolce, salata
    črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
    potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
    razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
    pitna voda acqua potabile
    odpadne vode acque di rifiuto

    2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
    vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
    regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
    zajeziti vodo arginare l'acqua
    bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
    podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
    stoječa voda acqua stagnante
    tekoče vode acque correnti
    zdravilne vode acque termali, acque
    šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

    3. fiziol. pog. (seč) urina:
    pregledati vodo fare l'esame dell'urina
    zapiranje vode ritenzione dell'urina
    tiščanje na vodo tenesmo vescicale

    4. anat. liquido:
    plodova voda liquido amniotico

    5. med. edema:
    voda v kolenih gambe edematose
    voda v pljučih edema polmonare

    6. kozm.
    kolonjska voda acqua di Colonia
    lasna voda lozione per i capelli
    rožna voda acqua di rose
    farm. ustna voda colluttorio
    voda za britje dopobarba
    voda za grgranje soluzione per gargarismi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    evf. tiščati na vodo dover orinare
    pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
    pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
    publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
    pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
    pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
    pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
    pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
    pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
    pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
    pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
    voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
    pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
    pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
    kri ni voda il sangue non è acqua
    geogr. arteška voda acqua artesiana
    farm. borova voda acqua borica
    kem. destilirana voda acqua distillata
    kem. klorirana voda acqua clorurata
    kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
    kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
    kem. težka voda acqua pesante
    meteor. meteorna voda acqua meteorica
    mineralna voda acqua minerale
    teh. napajalna voda acqua di alimentazione
    podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
    polit. teritorialne vode acque territoriali
    šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
    PREGOVORI:
    vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • vóz (-á) m

    1. carro:
    vpreči konja v voz attaccare il cavallo al carro
    seneni voz carro di, del fieno
    gnojni, kmečki, lojtrski voz carro del letame; carro contadino, carro a rastrelliera

    2. žel. vagone, carrozza, vettura:
    jedilni, poštni, potniški, živinski voz vagone ristorante, carro postale, carro passeggeri, carro merci

    3. žarg. (avtomobil) vettura, macchina:
    rešilni voz autoambulanza, ambulanza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vpreči koga v svoj voz attaccare qcn. al proprio carro
    vleči zakonski voz essere sposati
    hist. bojni voz carro da guerra, carro falcato
    astr. mali, veliki voz Piccolo carro, Gran carro
    žel. motorni voz automotrice
    voj. municijski voz carro munizioni
    voz za prevažanje tovora barroccio
    žel. voz za prtljago bagagliaio
  • vŕt (-a) m

    1. orto; giardino; knjiž. verziere; arheol. viridario:
    cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt giardino (di fiori), giardino ornamentale, orto
    angleški vrt giardino all'inglese
    botanični, živalski vrt orto botanico, zoo
    sadni vrt frutteto

    2. giardino:
    grajski, samostanski vrt il giardino del castello, del convento
    vatikanski vrtovi i giardini vaticani
    božji vrt, vrt miru camposanto, cimitero

    3. gost. giardino:
    restavracija z vrtom locale (pubblico) con giardino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obdelovati svoj vrt coltivare il proprio orto
    zimski vrt giardino d'inverno
    hist. viseči vrtovi giardini pensili
  • vrtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. girare, voltare, rotare:
    voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
    vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
    veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
    vrteti pedale girare i pedali, pedalare

    2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
    vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
    ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

    3. pren. (ustrezno delati s čim):
    kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
    dobro vrteti volan guidare bene
    znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

    4. pog. tormentare, torchiare:
    vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
    neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
    cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
    vrteti oči girare gli occhi per, guardare

    B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

    1. girare, roteare:
    vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

    2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
    vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

    3. girare, rotare:
    zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
    vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

    4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
    otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
    natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

    5. girare (di testa), aver le vertigini:
    zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

    6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
    pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

    7. pog. aggirarsi, esser su:
    hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

    8. pog. passare, andare:
    pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
    pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
    misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
    kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
    vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
  • vtákniti (-em) | vtíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
    vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
    vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
    vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
    vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
    ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
    vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada

    2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
    vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
    vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

    3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
    vtakniti v internat mettere in un convitto
    vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione

    4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
    v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
    vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
    vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
    pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
    pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
    pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo

    B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intromettersi

    2. apostrofare, molestare qcn.:
    v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
    pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire
  • zacementírati (-am) perf. grad. cementare, coprire di cemento:
    pren. zacementirati svoj položaj consolidare la propria posizione
  • zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.

    1. attingere (udi pren. ); prendere:
    zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
    zajemati z žlico prendere col cucchiaio
    čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)

    2. catturare:
    zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo

    3. aspirare, inspirare (aria)

    4. coprire; abbracciare:
    oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
    s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città

    5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
    organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
    zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
    zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti

    6. catturare, far prigioniero:
    rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti

    7. trarre, ricavare, ricevere:
    zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva

    8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
    požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
    pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
    pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
    pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
    hidr. zajeti izvir catturare la sorgente
  • zakopáti (-kópljem) | zakopávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. seppellire, sotterrare:
    danes leto smo ga zakopali lo abbiamo sepolto un anno fa

    2. ficcare:
    zakopati roke v žepe ficcare le mani in tasca

    3. nascondere, celare, seppellire:
    zakopati kaj globoko v svojem srcu seppellire qcs. nel profondo del cuore

    4. pren. ridurre:
    zakopati koga v revščino ridurre qcn. in miseria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zakopati bojno sekiro seppellire la scure di guerra
    zakopati svoj talent sprecare il proprio talento
    zakopati upe abdicare, rinunciare alle proprie speranze

    B) zakopáti se (-kópljem se) | zakopávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. ficcarsi:
    zakopati se pod odejo ficcarsi sotto la coltre, le coperte

    2. voj. trincerarsi

    3. pren.
    zakopati se v oddaljen kraj ritirarsi, andare a vivere a casa del diavolo

    4. immergersi:
    zakopati se v delo, v študij immergersi nel lavoro, nello studio
    zakopati se v molk essere muto come una tomba, chiudersi a riccio
  • zaníkati (-am) | zanikováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. negare, smentire:
    zanikati govorice o čem smentire certe voci
    odločno kaj zanikati negare decisamente qcs.
    zanikati obstoj Boga, duhovnega sveta negare l'esistenza di Dio, il mondo ultraterreno

    2. invalidare, impugnare; contrastare, contestare:
    zanikati avtoriteto koga contestare l'autorevolezza di qcn.
    zanikati kako teorijo impugnare una teoria
    nekateri pojavi zanikajo pravilnost ugotovitev vi sono fenomeni che invalidano la correttezza di certe constatazioni

    3. (z besedo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen) negare:
    zanikati krivdo, odgovornost za kaj negare la colpa, la responsabilità di qcs.

    4. pregiudicare, compromettere; invalidare:
    s tem dejanjem je zanikal svoj sloves con questo atto ha compromesso la propria reputazione

    B) zanikováti se (-újem se) imperf. refl. escludersi
  • zapísati (-píšem) | zapisováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. notare, annotare, prender nota, registrare; scrivere, prescrivere:
    zapisati podatke annotare i dati
    zapisati zvok na magnetofonski trak registrare il suono su nastro magnetico
    med. zapisati dieto prescrivere una dieta
    zapisati svoje ime scrivere il proprio nome

    2. (določiti za dediča) lasciare per testamento, lasciare:
    v oporoki zapisati komu posestvo lasciare a qcn. per testamento il podere

    3. (vnesti, vnašati) iscrivere, mettere:
    zapisati v seznam mettere nell'elenco

    4. pren. condannare:
    zapisati smrti, pozabi condannare alla morte, all'oblio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. čas vselej zapiše pravično sodbo il tempo fa giustizia da solo
    zapisati življenje glasbi darsi, dedicarsi alla musica
    zapisati kaj na svoj račun essere colpevole di qcs.
    pog. kam je to za zapisati? ma guarda un po'!, questa è proprio bella!
    knjiž. naše gospodarstvo zapisuje vidne uspehe la nostra economia registra bei successi
    zapisati v debet, v kredit segnare a debito, a credito
    zapisati opombo contronotare
    jur. zapisati vdovščino sopraddotare

    B) zapísati si (-píšem si) | zapisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. scrivere, annotare, annotarsi:
    iron. to si zapiši v spomin, za uho questo ricordatelo bene
    iron. zapisati si kaj s kredo v dimnik scrivere sulla sabbia

    C) zapísati se (-píšem se) perf. refl.

    1. scrivere per errore

    2. pren. darsi, dedicarsi, votarsi:
    zapisati se politiki darsi alla politica
    z vso dušo zapisati se delu za brezdomce darsi anima e corpo all'assistenza dei senza patria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    ob popisu se je zapisal za Slovenca al censimento si dichiarò sloveno
    misel se mu je zapisala v spomin il pensiero gli si impresse nella memoria
    zapisati se v svetovno poezijo iscriversi nel novero dei maggiori poeti del mondo
  • značáj (-a) m

    1. carattere, indole; genio; fisionomia; pren. pasta:
    dobrodušen, popustljiv, trden, blag značaj indole bonaria, permissiva, forte, mite
    težek, neprijeten značaj un brutto carattere
    biti po značaju dobrodušnež essere una pasta d'uomo
    nacionalni značaj il genio della nazione

    2. pren. (oseba kot nosilec določenih lastnosti) carattere:
    odkrit značaj carattere aperto
    ta človek je brez značaja è un uomo privo di carattere

    3. (značilnost) caratteristica, fisionomia:
    zaradi prezidav je grad zgubil svoj značaj coi lavori di ristrutturazione, il castello ha perduto la sua fisionomia
    agr. značaj vina caratteristiche del vino
    psih. asocialni značaj carattere asociale
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • žvéčiti (-im) imperf.

    1. masticare; zool. ruminare

    2. pren. masticare; (nerazločno izgovarjati) biascicare, ciancicare:
    pren. žvečiti svoj gnev masticare amaro