Franja

Zadetki iskanja

  • prebrêsti (-brêdem) perf. tr. ➞ bresti

    1. passare a guado, guadare; raggiungere; girare, percorrere;
    prebresti na drugo stran reke passare a guado il fiume, raggiungere a guado l'altra sponda del fiume
    prebresti na hrib raggiungere la cima del monte

    2. pren. superare (le difficoltà), sormontare
  • prednaslóven (-vna -o) adj. biblio.
    prednaslovna stran frontespizio
  • prédnji (-a -e) adj. anteriore; avanzato; davanti:
    prednje kolo ruota anteriore
    lingv. prednji samoglasnik vocale anteriore
    voj. prednji oddelek reparto avanzato
    prednja stran hiše il davanti, la fronte di una casa
    prednja stran kovanca, medalje il diritto di una moneta, di una medaglia
    prednja stran tkanine il ritto, il retto della stoffa
    geogr. Prednja Azija Asia Anteriore
    avt. prednja prema avantreno
    voj. prednja straža avamposto, avanguardia
    prednja vrata antiporta
    zool. prednje krilo (pri žuželkah) elitra
    prednji del (avta, letala) il muso dell'auto, dell'aereo
    avt. prednji del karoserije calandra
    gled. prednji del odra boccascena
    prednji jarek controfosso
    anat. prednji kočnik premolare
    navt. prednji krov castello, castello di prua
    navt. prednji ladijski valobran battimare
    žel. prednji odbijač za kamne cacciapietre
    gled. prednji parterni sedež poltrona
    avt. prednji pogon trasmissione sulle ruote anteriori
    avt. prednji spojler minigonna
    filoz. prednji stavek antecedente
    obl. prednji žep marsupio
  • prelómen (-mna -o) adj. di frattura; pren. di svolta, cruciale:
    prelomna doba svolta, periodo cruciale
    anat. prelomna črta linea di frattura
    geol. prelomna ploskev superficie di frattura
    tisk. prelomna stran impaginato
  • preobremeníti (-ím) | preobremenjeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. sovraccaricare; gravare; appesantire, caricare:
    preobremeniti voz sovraccaricare il carro
    preobremenjevati koga z delom, s funkcijami sovraccaricare, gravare qcn. di lavoro, di cariche
    preobremenjevati govor z retoričnimi okrasi appesantire il discorso di fronzoli

    2. teh. forzare:
    preobremeniti motor forzare il motore

    3. ekon.
    preobremeniti račun scoprire un conto

    4. agr.
    preobremeniti prednjo stran voza accollare il carro

    B) preobremeníti si (-ím si) | preobremenjeváti si (-újem si) perf., imperf. refl.
    preobremeniti si želodec mangiare, bere troppo; ingombrare lo stomaco
  • preobteževáti (-újem) | preobtežíti (-ím) imperf., perf. sovraccaricare, gravare; appesantire (tudi ekst.):
    preobtežiti prednjo stran voza accollare
  • pritóžben (-a -o) adj. jur. di ricorso, ricorrente; di appello, appellante:
    pritožbena stran parte ricorrente
    pritožbeno sodišče corte di appello
  • rokodélski (-a -o) adj. artigiano, artigianale:
    pren. obvladati rokodelsko stran pisateljevanja impadronirsi del mestiere della scrittura
  • sedàj adv.

    1. (zdaj) ora, adesso:
    sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
    prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento

    2. oggi:
    sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate

    3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
    sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale

    4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
    sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva

    5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
    spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene

    6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
    hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!

    7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
    obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra

    8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
    sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare
  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • spódnji (-a -e) adj.

    1. basso, inferiore; di sotto:
    spodnji tok reke il corso inferiore del fiume
    spodnji Pad il basso Po
    spodnji del trebuha basso ventre, addome
    spodnje nadstropje il piano di sotto

    2.
    spodnja stran il rovescio
    spodnja, zgornja stran medalje, tkanine il rovescio, il diritto della medaglia, di una stoffa

    3. (nanašajoč se na najnižjo stopnjo česa) minimo:
    spodnja dovoljena teža peso minimo
    spodnja vrednost valore minimo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. spodnja aproksimacija approssimazione per difetto
    anat. spodnja čeljust mandibola
    anat. spodnja okončina estremità inferiore
    lingv. spodnja jezikovna plast sostrato
    geol. spodnja kreda basso cretaceo
    geol. spodnja plast sottosuolo, sostrato
    bot. spodnja stran lista ipofillo
    obl. spodnje hlače mutande; slip
    obl. spodnje krilo sottogonna
    spodnje perilo biancheria intima
    spodnje žensko perilo intimo da donna, dessous
    spodnji del base (bicchiere), fondello (calzoni), piede (mobile, busto), suola (aratro, forno)
    spodnji del jadra bordame
    navt. spodnje jadro trevo
    grad. spodnji del stropa soppalco
    polit. spodnji dom Camera bassa
    zool. spodnji grgavec laringe
    spodnji konec mize coda di tavola
    num. spodnji krajec kovanca esergo
    spodnji krožnik sottopiatto
    mitol. spodnji svet inferi
    grad. spodnji temelj sottofondazione
  • sprédnji (-a -e) adj. anteriore, davanti:
    sprednje, zadnje kolo ruota anteriore, posteriore
    sprednji, hrbtni del oblačila il davanti, il didietro dell'abito
    sprednja, zadnja stran kovanca, medalje il diritto, il rovescio della moneta, della medaglia
    avt. žarg. avtomobil na sprednji pogon automobile a trazione anteriore
    lingv. sprednji samoglasniki vocali anteriori
    navt. sprednji krov ponte di prua, castello
    sprednje jadro trinchetto
    anat. sprednji možgani prosencefalo
  • sŕčen1 (-čna -o) adj. di, del cuore, cardiaco; ekst. del cuore, sentimentale, amoroso:
    srčni utrip battito cardiaco
    med. srčni bolnik malato di cuore
    srčni napad attacco cardiaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    srčna astma asma cardiaca
    srčna kap colpo apoplettico
    srčna mišica muscolo cardiaco
    med. srčna napaka vizio cardiaco
    med. srčna nevroza nevrosi cardiaca
    med. srčni infarkt infarto cardiaco
    med. srčni kolaps collasso cardiaco
    med. srčni krč angina pectoris
    med. srčni spodbujevalnik segnapassi, pace maker
    anat. srčni preddvor atrio
    anat. srčni prekat ventricolo
    anat. srčni pretin setto
    igre srčna desetica dieci di cuori
    bot. srčna korenina radice principale
    bot. srčna moč tormentilla (Potentilla erecta)
    srčne zadeve faccende del cuore
    srčne težave pene amorose
    srčna dobrota bontà del cuore
    srčna želja desiderio ardente
    sesti na srčno stran sedersi alla sinistra
  • stópati1 (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

    1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
    ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

    2. andare, camminare, procedere, marciare:
    stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
    pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

    3. mostrarsi, comparire; bagnare:
    pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

    4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
    stopati v pokoj andare in pensione
    stopati v zakon sposarsi

    5. entrare, andare; aderire (a):
    stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
    stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

    6. pren. esordire, entrare:
    s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. stopati na plan affermarsi
    pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    kri mu je stopila v glavo arrossì
    vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
    stopati v korak andare a passo d'uomo
    pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
    pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
    pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
    pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
    stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
    pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
    pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
    pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
    stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
    stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
    stopati naglo pren. pedalare
    pren. stopiti na prestol salire al trono
    stopiti čez bregove debordare, straripare
    rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
    stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
    stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
    nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
    stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
    stopiti vstran tirarsi indietro, da parte
  • stôti (-a -o) numer. centesimo; cento:
    stota obletnica centesimo anniversario, centenario
    stota stran pagina cento
    stoti del ara centiara
    stoti paragraf il paragrafo cento
  • stránčica (-e) f dem. od stran partitella, partitina
  • šála (-e) f

    1. scherzo, celia:
    nedolžna šala scherzo innocente
    neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
    narediti šalo fare, giocare uno scherzo
    prvoaprilska šala pesce d'aprile

    2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
    stresati šale raccontare barzellette
    dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta

    3. (šaljenje) scherzo; ridere:
    pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere

    4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
    narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
    kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. to ni šala non è una bagatella
    denimo šalo na stran scherzi a parte
    ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo
  • šaljív (-a -o) adj.

    1. scherzoso, burlone, canzonatore

    2. buffo, comico:
    šaljiv prizor scena buffa
    šaljiva stran zadeve il lato comico della cosa

    3. umoristico:
    šaljiv časopis giornale umoristico
  • téhtnica (-e) f bilancia; pesa; stadera:
    naravnati tehtnico regolare la bilancia
    nagniti, prevesiti eno stran tehtnice dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia
    dati na tehtnico (pretehtati, tudi ekst. ) porre sulla bilancia
    tehtnica se nagne la bilancia si inclina
    skodelici tehtnice i piatti della bilancia
    jeziček na tehtnici l'ago della bilancia
    analitska tehtnica bilancia analitica
    avtomatska tehtnica bilancia automatica
    fiz. hidrostatična tehtnica bilancia di Archimede, bilancia idrostatica
    javna tehtnica pesa pubblica
    kuhinjska tehtnica bilancia da cucina
    mostna tehtnica stadera a ponte
    teh. precizijska tehtnica bilancia di precisione
    rimska tehtnica bilancia romana
    grad. vodna tehtnica livella
    vzmetna tehtnica bilancia a molla
    pren. tehtnica se nagiba v njihovo korist, njim v prid la bilancia pende a loro favore
    pren. položiti na tehtnico vse rischiare il tutto per tutto
    pren. biti na tehtnici essere in grave pericolo
    pren. biti jeziček na tehtnici essere l'ago della bilancia
    astr. Tehtnica Bilancia
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro