kráva (-e) f
1. vacca; mucca:
krava muka, prežvekuje la mucca muggisce, rumina
krava je povrgla la vacca ha figliato
molsti, pasti kravo mungere, pascolare la mucca
belkasta, lisasta krava vacca col mantello bianco, col mantello pezzato
molzna krava vacca da latte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
temu bi se še krave smejale farebbe ridere i polli
pren. saj nisva skupaj krav pasla ma come si permette!
kravo s svedrom dreti mettere il carro davanti ai buoi
to se je zgodilo, ko sem še krave pasel è successo quando portavo ancora i pantaloni corti
pren. biti molzna krava lasciarsi mungere, spremere
vet. bolezen norih krav malattia delle vacche pazze
prilegati se kot kravi sedlo essere come un pugno nell'occhio, discordare, stonare
pijan ko krava ubriaco fradicio
pren. sveta krava vacca sacra
2. vulg. zoticone; ubriacone
3. zool. pl. morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono bigi
Zadetki iskanja
- kúpiti (-im) | kupováti (-újem) perf., imperf.
1. comprare, acquistare:
kupiti avto, hišo comprare l'automobile, la casa
kupiti za smešno ceno, po nizki ceni comprare a prezzo irrisorio, a buon prezzo
kupiti za drag denar, po visoki ceni comprare caro, a caro prezzo
kaj kupiti iz druge roke comprare qcs. di seconda mano
2. (podkupiti, podkupovati) comprare, corrompere:
sodnik se ni dal kupiti il giudice non si lasciò corrompere
3. igre comprare (una carta):
evf. pri sosedovih bodo kupili la vicina sta per partorire
pren. kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco
pren. kakor sem kupil, tako prodam come l'ho comprata così la vendo - lahkó adv.
1. facilmente, con facilità; leggermente:
lahko prebavljiva hrana cibo facilmente digeribile
biti lahko oblečen portare abiti leggeri
lahko razumljiv accessibile, comprensibile
lahko vodljiv manoviero
2. (izraža zmožnost za kako dejanje)
vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi il veicolo può muoversi su terra e in acqua
kolikor lahko presodim, je stvar resna a quanto posso giudicare, la faccenda è seria
3. (v vezniški rabi)
lahko (da) pride, lahko (da) ne può darsi che venga e può darsi che non venga
4. (izraža dovoljenje, soglasje)
naročnina se lahko poravna v treh obrokih l'abbonamento è pagabile, si può pagare in tre rate
'Ali smem?' 'Lahko?' 'È permesso?' 'Si può?'
5. (izraža prošnjo, omiljeno zapoved)
ali mi lahko daš kozarec vode? puoi darmi un bicchier d'acqua?
6. (v zvezi z 'reči, trditi, predstavljati si' izraža podkrepitev trditve, pritrjevanje)
lahko si misliš, kako sem se ustrašil puoi immaginare lo spavento che ho preso
'To me je užalilo!' 'Si lahko mislim' 'La cosa mi offende!' 'Posso immaginarlo'
PREGOVORI:
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi; chi ha tempo non aspetti tempo - létanje (-a) n volo, il volare; il correre:
letanje sem in tja andirivieni
veliko je letanja, preden kaj dosežeš se vuoi combinare qualcosa devi bussare a tante porte - létati (-am) imperf.
1. volare:
metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
letati nad sorvolare
letati okoli volteggiare
2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni
3. pog. (tekati) correre, rincorrere
4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa - májhen (-hna -o) adj.
1. ki doseže nizko stopnjo
a) glede na razsežnost: piccolo; minuscolo, minuto:
majhen človek piccolo uomo, omino
majhna knjiga libretto
majhna roka piccola mano, manina
b) glede na merljivo količino: piccolo, poco, esiguo:
majhen denar pochi soldi
majhna pokojnina piccola pensione, pensioncina
c) glede na število sestavnih enot: piccolo, poco:
majhno število ljudi poche persone
č) glede na dolžino: piccolo, corto:
delati majhne korake fare piccoli passi
d) glede na trajanje: piccolo, breve
e) glede na možni razpon: piccolo, leggero:
že majhna neprevidnost lahko povzroči nesrečo anche una piccola disattenzione può provocare disgrazie
f) glede na čas življenja: piccolo:
ko sem bil majhen quand'ero piccolo
g) glede na bistveno značilnost: piccolo, lieve:
majhen klanec lieve discesa
h) glede na učinek: poco, esiguo, scarso:
majhen up poca speranza
i) glede na razsežnost, dejavnost: piccolo:
imeti majhno kmetijo avere un piccolo podere
2. pren. (malo pomemben, nepomemben) piccolo, insignificante, irrilevante:
imeti skromno, majhno življenje condurre una vita modesta, insignificante
3. pren. (slab, grd, ničvreden) cattivo, brutto;
ko je to slišal, je bil takoj majhen udito ciò, diventò piccolo piccolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
igre majhen biljard flipper
majhen grozd agrestino
med. majhen kirurški nož lancetta
majhen okrasni predmet ninnolo
majhen podložek zeppa
majhen potovalni kovček ventiquattr'ore
majhen požirek centellino, zinzino
majhen (prenosni)
svečnik bugia
majhen spis opuscolo
pren. majhna podpora spintarella
majhen trg (v Benetkah) campiello
navt. majhen vitel verricello
majhen zaliv cala, calanca
majhna doza, količina pillola, boccone
majhna količina hrane ali pijače assaggio
gosp. majhna kuhalnica mestolino, pillotto
astr. majhna meglenica nubecola
majhna mlaka pozzetta
rib. majhna ribiška jadrnica bilancella
majhna steklenica terzino
geogr. majhna terasa poggiolo
navt. majhna transportna ladja betta
majhna tržnica mercatino
pren. majhna vsota (denarja) miseria
med. majhni udje micromelia - már3 adv.
1. (uvaja vprašanje) O:
mar tega res ne veste sul serio non lo sapevate?
2. (v retoričnem vprašanju) ché, forse:
ali sem mar jaz kriv è forse colpa mia? - medtém
A) adv. frattanto, intanto, nel frattempo; nel contempo:
dolgo te ni bilo, medtem se je marsikaj spremenilo sei stato assente a lungo, nel frattempo sono cambiate tante cose
B) medtém ko konj.
1. (za izražanje istočasnosti) mentre; intanto che:
medtem ko ga oblači, mu daje nasvete mentre lo veste gli prodiga consigli
2. (za poudarjanje nasprotja) mentre; quando:
medtem ko je lani razstavljalo 20 držav, jih bo letos čez 50 mentre l'anno scorso hanno partecipato alla fiera 20 paesi, quest'anno saranno più di 50
on zahteva odškodnino, medtem ko sem pravi oškodovanec jaz chiede i danni, quando il vero danneggiato sono io - meníti (-im)
A) imperf.
1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente
2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi
3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'
4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?
5. (reči, dejati) dire; fare:
lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate
B) meníti se (-im se) imperf. refl.
1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno
2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli - ménjati (-am) | menjávati (-am)
A) perf., imperf.
1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari
2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto
3.
menjati bivališče cambiare domicilio
menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro
4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
menjati pogovor, temo cambiare il discorso
avt. menjati prestavo cambiare la marcia
fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
šah. menjati figure scambiare le figure
5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio
B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.
1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione
2. variare, cambiare; voltarsi - méšati (-am)
A) imperf. ➞ zmešati, pomešati
1. mescolare, mischiare:
mešati polento mescolare la polenta
2. mescolare, miscelare, impastare; rad. mixare, missare;
mešati barve mescolare i colori
mešati karte mescolare le carte
mešati pijače miscelare le bevande, i cocktail
mešati beton impastare il calcestruzzo
3. mescolare, confondere:
mešati imena, pojme confondere i nomi, i concetti
mešati sanje z resničnostjo mescolare, confondere sogni e realtà
4. pren. coinvolgere, intromettere
5. pren. confondere (le idee), disorientare:
taki filmi samo mešajo mladino sono pellicole buone soltanto a confondere le idee dei giovani
dve uri sem mešal blato po hribih per due ore ho guazzato nel fango per i monti
pog. mešati glavo dekletu far girare la testa alla fanciulla
pog. nov avto mu meša glavo c'ha il chiodo della nuova automobile
ne mešaj te godlje a voler sciogliere l'intrico si rischia di ingarbugliare ancora
pog. mešati komu načrte, štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
ne mešaj se med moža in ženo fra moglie e marito non mettere il dito
B) méšati se (-am se) imperf. refl.
1. mescolarsi:
v njegovem glasu se mešata ginjenost in veselje nella sua voce si mescolano commozione e gioia
2. farneticare, vaneggiare:
vročico ima in meša se ji dalla febbre farnetica
pren. vse to se mu je mešalo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
od dela, skrbi se mi kar meša dal lavoro, dalle preoccupazioni finirò con l'impazzire
kaj se ti meša, da to delaš, govoriš?! macché hai le traveggole a fare, a parlare così?! - míren (-rna -o) adj.
1. calmo, tranquillo, placido, quieto:
miren in tih človek un individuo calmo e di poche parole
morilec ni imel mirne vesti l'omicida non aveva la coscienza tranquilla
2. (ki je brez hrupa) tranquillo:
miren lokal un locale tranquillo
miren kraj ritiro, eremo
3. (ki se skoraj ne premika) calmo:
mirno morje mare calmo
4. (ki je brez razburljivih dogodkov) tranquillo:
mirno življenje una vita tranquilla
5. (ki je brez vojne) pacifico
6. (ki se ne pojavlja z veliko intenzivnostjo) calmo, placido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako sem rekel in mirna Bosna ho detto così e basta
mirne duše lahko greste potete andare tranquilli
le mirno kri calma!
imeti mirno roko avere una mano ferma
moja vest je mirna ho la coscienza tranquilla - mísel (-sli) f
1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri
2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno
3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta
4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà
5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema
6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico
7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema - mísliti (-im)
A) imperf. ➞ pomisliti
1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte
2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così
3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella
4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!
5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente
6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?
7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo
B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene' - motíti (mótim)
A) imperf. ➞ zmotiti
1. disturbare (tudi ekst.); turbare:
motiti koga pri delu disturbare uno mentre lavora
neka tuja postaja moti sprejem una stazione straniera disturba l'ascolto
ali motim? disturbo?
prosim, ne dajte se motiti non si scomodi, per favore
ne moti! si prega di non disturbare
jur. motiti posest turbare il possesso
2. pren. ostacolare, intralciare
3. (kaziti, kvariti) guastare, sfigurare; viziare:
abs. ne moti non guasta, non vizia
4. pren. (povzročiti erotični nemir) turbare
5. pren. (varati, zavajati) ingannare
6. intrattenere;
motiti dekleta adescare, sedurre le ragazze
B) motíti se (-im se) imperf. refl.
1. sbagliare:
motiti se pri računanju sbagliare nei calcoli
2. (biti v zmoti) sbagliare, errare, travedere:
motiti se v sodbi errare nel giudizio
grozno, hudo, krepko se motiti sbagliare di grosso
motite se, če mislite to si sbaglia, se crede questo
3. (s smiselnim osebkom v dajalniku) girare la testa, avere le vertigini, il capogiro:
začelo se mi je motiti mi prese a girare la testa
moti se mi že, tako sem lačen ho una fame che mi viene il capogiro - nà inter. (izraža presenečenje, nejevoljo) e, ed ecco; tac:
videti je bil tako zdrav, na, pa ga ni več med živimi sembrava così sano ed ecco che non è più tra i vivi
enkrat samkrat sem prečkal rdečo, na, in že me je oglobil prometnik una sola volta sono passato col rosso e tac! il vigile mi aspettava con la multa - nameníti (-im) | naménjati (-am)
A) perf., imperf.
1. destinare, assegnare; adibire:
dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti
2. indirizzare, rivolgere; concedere:
nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi
B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
namenil sem se prodati ho deciso di vendere
namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo
2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno - navelíčati se (-am se) perf. refl. stancarsi, saziarsi; annoiarsi, tediarsi; pog. stufarsi, essere stufo; svaccarsi:
otroci so se naveličali igre i bambini si erano stancati di giocare
naveličal sem se njegovega večnega godrnjanja sono stufo del suo continuo brontolare - nazádnje adv.
1. poi, infine, alfine; (zadnjikrat) ultimamente, l'ultima volta
2. pren. in fin dei conti:
fant je nazadnje zadosti star, da se sam odloči in fin dei conti il ragazzo è maggiorenne per decidere da solo
nazadnje bo še mislil, da ga ne maramo finirà col pensare che non gli vogliamo bene
skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne nazadnje zaradi neposrednosti la composizione sorprende per la forza inventiva oltreché per la sua immediatezza
nazadnje (zadnjikrat)
sem ga videl včeraj l'ultima volta l'ho visto ieri - nè
A) adv.
I.
1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione
2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te
3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore
4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani
5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no
6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?
II. elipt.
1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)
2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no
III.
1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello
2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura
IV. (v vezniški rabi)
1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti
2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola
3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato
4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...
V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia
B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire