dvójka (-e) f
1. pog. (il numero) due:
na tej progi vozi dvojka su questa linea fa servizio il due (autobus, tram e sim.)
2. pog. šol. due, sufficiente:
v spričevalu ima same dvojke nella pagella ci ha solo sufficienti
3. (skupina dveh oseb) coppia
4. igre due:
pikova dvojka due di picche
5. šport. (dvojec) due
Zadetki iskanja
- ednínski (-a -o) adj. lingv. del (numero) singolare:
edninski samostalniki singularia tantum, sostantivi col solo singolare - èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.
1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè
2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro
3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco
4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola
5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera - figúra (-e) f
1. um. (kip, podoba) figura; immagine, statua:
bronasta figura figura, statua in bronzo
slikar se poleg tihožitij ukvarja z ženskimi figurami il pittore, oltre alle nature morte, ritrae figure femminili
geometrična figura figura geometrica
2. (oseba kot nosilec kake lastnosti) figura; tipo:
simpatična, klavrna figura figura simpatica, meschina
pejor. biti kje čisto navadna figura, biti za figuro essere solo un figurante
3. (oseba, lik kot literarna upodobitev) personaggio
4. šah., igre figura
5. (skupina med seboj povezanih gibov pri plesu in nekaterih športih) figura
6. lit.
retorična figura figura retorica
govorna figura figura di parola
miselna figura figura di pensiero, di concetto
7. muz. figura - gésta (-e) f
1. (kretnja) gesto:
nagla, odločna, teatralična gesta gesto brusco, deciso, tetrale
sporazumevati se z gestami parlarsi a gesti
2. knjiž. (dejanje, ukrep) gesto, atto, misura:
plemenita gesta atto nobile
to je le gesta è solo un bel gesto - glédati (-am) imperf. ➞ pogledati
1. (upirati, usmerjati pogled kam) guardare; stare a vedere, guardare fisso; osservare:
gledati skozi okno guardare dalla finestra
gledati film, televizijo guardare un film, la televisione
pren. gledati kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
gledati kakor miš iz bele moke guardare con aria assonnata
pog. gledati ko zaboden vol avere uno sguardo ebete
križem gledati essere strabico
2. (s pogledom izražati kaj) guardare:
grdo gledati guardare bieco, di traverso
prijazno gledati guardare affabilmente
srepo gledati guardare fisso
zamišljeno gledati guardare con aria pensierosa
zaljubljeno gledati fare gli occhi di triglia
zvrha gledati guardare dall'alto in basso
3. (biti obrnjen kam) essere rivolto verso, dare su:
okno gleda na ulico la finestra dà sulla strada
4. (izstopati, moliti, štrleti) sporgere, uscire:
palec gleda iz čevlja il pollice sporge dalla scarpa
krilo ji je gledalo izpod plašča di sotto il cappotto si vedeva la gonna
pren. strah mu je gledal iz oči negli occhi gli si leggeva la paura
5. (imeti določen odnos do česa) guardare:
gledati z določenega stališča guardare da una certa visuale
kritično gledati sodobno družbo guardare con occhio critico alla società moderna
6. (prisojati čemu pomembnost):
gledati na badare, pensare a
ne gledati na stroške non badare a spese
gledati le na svojo korist pensare solamente al proprio interesse
7. (delati, da se zgodi zaželeno) vedere; pensare:
sam naj gleda, da ne bo imel težav veda da solo a non aver rogne
8. pog. (kazati zanimanje za osebo drugega spola) guardare dietro a:
je že začela gledati po fantih ha già cominciato a guardare dietro ai giovanotti
gledati za ženskami correre dietro, star dietro alle donne
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
takega početja ne bom več gledal questo non lo sopporto più
pren. gledati izpod čela guardare con occhio bieco
gledati na vsak fičnik lesinare il centesimo
ne gledati ne na levo ne na desno fare di testa propria; non guardare in faccia a nessuno
gledati na kaj (paziti, varovati) aver cura di qcs.
pren. gledati komu na prste non fidarsi di uno
pren. gledati komu skozi prste chiudere un occhio, lasciar perdere
pren. gledati smrti v oči trovarsi a tu per tu con la morte
gledati z drugimi očmi guardare con occhi diversi
priti kam samo na uro gledat andare in qualche luogo senza combinare niente
pren. le kam je gledal, ko se je oženil z njo ma dove aveva gli ccchi quando la prese in moglie?
gledati se kakor pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda na zobe a caval donato non si guardano i denti - góbec (-bca) m
1. (pri živali) muso, bocca
2. pren. muso, ceffo, grugno; bocca:
počiti, udariti, usekati koga po gobcu colpire qcn. al muso, dare un pugno sul muso
3. pog. maldicente, malalingua
4. pren. (prednji del česa) muso (dell'automobile, dell'aereo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati gobec non fiatare, tenere il becco chiuso
pog. imeti gobec avere la parlantina sciolta
pog. zamašiti komu gobec chiudere il becco a qcn.
dobiti jih po gobcu buscarle
imeti dolg, grd gobec essere una malalingua
sam gobec ga je è buono solo a parlare - izbránec (-nca) | -nka (-e) m, f eletto (-a); selezionato (-a) (tudi ekst.):
premiere so se udeležili le izbranci alla prima sono intervenuti solo gli eletti
romunska reprezentanca je premagala naše izbrance la nazionale romena ha sconfitto la nostra selezione - jemáti (jêmljem)
A) imperf. ➞ vzeti
1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito
2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse
3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.
4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente
5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare
6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli
7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio
8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio
9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare
B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente! - jêzik (-íka) m
1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida
2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata
3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete
4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale
6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue
7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole - kám adv.
1. (vprašuje po kraju, proti kateremu je dejanje namenjeno) dove:
kam boš šel sam ob tej pozni uri! dove vuoi andare solo a quest'ora!
2. pren. (v retoričnem vprašanju izraža začudenje, odklonitev) dove:
kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje dove andremo a finire se ognuno farà come gli garba
le kam boš z denarjem che ne farai di tanti soldi - koríst (-i) f vantaggio, utile, utilità, profitto, giovamento, lucro, tornaconto, beneficio, comodo, conto:
kaj delati samo zaradi materialnih koristi fare qcs. solo per utile personale
podrejati osebne koristi splošnim subordinare l'utile personale a quello comune
delati v korist skupnosti operare, impegnarsi a favore della comunità
imeti korist od česa trarre beneficio da qcs., ricavare, trarre vantaggio da qcs.
biti v korist tornare a vantaggio
v tvojo korist, tebi v korist a tuo vantaggio
ekon. celotna korist utilità totale
ekon. marginalna korist utile marginale
jur. premoženjska korist lucro patrimoniale - kós1 (-a) m pezzo; ekst. pezza (di stoffa); tozzo (di pane); striscia (di terra); fetta (di torta); parte; brano; franc. tranche; obl. capo:
kos papirja, sira, pohištva pezzo di carta, di formaggio, di mobilia
jajca po dvajset tolarjev kos uova a venti talleri il pezzo
kos perila, oblačila capo di biancheria, di vestiario
prehoditi kos poti percorrere un tratto di strada
pren. imeti dobršen kos življenja za sabo avere buona parte della vita sulle spalle
zahtevati svoj kos kruha esigere la propria fetta di torta
biti iz enega kosa essere d'un (solo) pezzo
razbiti se na kose andare a pezzi
pren. razbiti, raztrgati na drobne kose fare qcs. a brandelli, pubblicare una critica feroce su, stroncare qcn., qcs.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kos pečenke un taglio di arrosto
kos blaga un taglio di stoffa, un panno, una pezza
kos lesa legno
kos opreme arredo
kos platna telo
kos pohištva mobile
kos suhe malte rosticcio
kos sukanca gugliata - krí1 (krví) f
1. fiziol. sangue:
kri brizga, teče iz nosa, ust il sangue schizza dalla ferita, corre dal naso, dalla bocca
kri se mu je curkoma ulila il sangue sgorgò a fiotti
dati, odvzeti kri dare, donare, cavare il sangue
izkašljati, pljuniti kri sputare sangue
strjena kri sangue coagulato
rdeč kot kri rosso sangue
človeška, živalska kri sangue umano, animale
biti oškropljen s krvjo essere macchiato di sangue
ožuljen do krvi coi piedi feriti
s krvjo zalite oči occhi iniettati di sangue
puščati kri salassare, cavare il sangue (a)
dajalec, darovalec krvi donatore di sangue
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
darovati, dati, prelivati kri (za svobodo) dare, versare il proprio sangue (per la libertà)
boriti se do zadnje kaplje krvi battersi fino all'ultimo sangue
2. (kri kot nosilec temperamenta, čustvenega stana, spolnosti, nekaterih značajskih posebnosti) sangue:
krotiti svojo kri frenarsi, controllarsi
biti burne in nagle krvi avere il sangue caldo, bollente
ohraniti hladno kri mantenere il sangue freddo
pren. biti brez krvi (osebe iz zgodbe) essere esangue
kri mu je zavrela il sangue gli montò alla testa
kri se mu je umirila si è calmato
to mu je v krvi (questo) ce l'ha nel sangue
3. (izraža sorodstveno, socialno, poklicno pripadnost) sangue:
(človek) mešane krvi di sangue misto
kri njene krvi sangue del suo sangue
biti plebejske, plemenite krvi essere di sangue plebeo, aristocratico
modra kri se ji pretaka po žilah è di sangue blu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri ni voda buon sangue non mente
kri mu je planila, udarila v glavo arrossì fortemente
pren. dejanje, ki ga opere le kri un atto che può essere lavato solo nel sangue
(nedolžna) kri vpije po maščevanju il sangue innocente chiama vendetta
kri mu je zastala, zledenela (v žilah) si sentì ghiacciare il sangue nelle vene
pren. postati meso in kri realizzarsi
piti (komu)
kri succhiare il sangue (a)
pren. broditi po krvi sguazzare nel sangue
biti, ležati v krvi essere coperto di sangue
zatreti upor v krvi, s krvjo soffocare la rivolta nel sangue
imeti ribjo kri non scomporsi mai
po naftovodih teče rjava kri negli oleodotti scorre il petrolio
mlaka krvi lago, pozzo di sangue
pren. biti žejen krvi, hlepeti po krvi aver sete di sangue
koga pretepsti do krvi picchiare qcn. a sangue
med. naval krvi congestione
transfuzija krvi trasfusione del sangue
anat. arterialna, venozna kri sangue arterioso, venoso
PREGOVORI:
mlada kri se ne zataji buon sangue non mente
mlada kri mirno ne stoji ogni puledro vuol rompere la sua cavezza - krínka (-e) f maschera (tudi pren.); voj. mimetizzazione:
nositi, nadevati si krinko portare la maschera
pren. sneti krinko gettare la maschera
strgati krinko smascherare
pren. to je samo krinka è solo una maschera, una mascherata
pustne krinke maschere (di carnevale) - krùh (krúha) m
1. pane:
mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
kruh vzhaja il pane lievita
biti dober kot kruh essere buono come il pane
biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
star, suh kruh pane vecchio, stantio
bel, črn kruh pane bianco, nero
Grahamov kruh pane integrale
koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
domač kruh pane casalingo
drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
proizvodnja kruha industria panaria
2. pren. raccolto di grano
3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
biti ob kruh perdere il posto di lavoro
delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente
4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
truditi se za kruh guadagnarsi il pane
rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
PREGOVORI:
za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca - léva1 (-e) f
1. (levica) (mano) sinistra; (leva noga) gamba sinistra, piede sinistro
2.
na levi, na levo a sinistra
po levi sulla sinistra
v levi nella sinistra
v levo a sinistra
z levo con la sinistra
držati se leve tenere la sinistra
pren. ne ozirati se ne na levo ne na desno fare di testa propria, tirare diritto senza curarsi di nessuno
obrt. plesti samo leve fare solo maglie rovescie - màh (-a) m
1. colpo; pugno:
mah z veslom colpo di remo
z enim mahom je podrl nasprotnika con un solo pugno abbattè l'avversario
2. star. (razmah) slancio
3. star. (trenutek) momento;
v en mah, v isti mah nello stesso tempo, nel contempo
dogodki so si sledili mah na mah gli avvenimenti si susseguivano vertiginosamente
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
jur. uboj na mah omicidio di secondo grado, senza premeditazione - miliméter (-tra) m millimetro (mm):
narediti kaj do milimetra, na milimeter natančno fare qcs. con estrema precisione
ne premakniti se niti za milimeter non spostarsi di un solo millimetro, non spostarsi affatto - mír (-ú) m
1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace
2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia
3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie
4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace
5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra