poosebítev (-tve) f personificazione; ekst. incarnazione:
kralj je veljal za poosebitev božanstva il re era l'incarnazione della divinità
Zadetki iskanja
- postáviti (-im) | postávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo
2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
postaviti v kot mandare in un angolo
3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
postaviti ladjo na navoz impostare una nave
postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
pren. postaviti teorijo costruire una teoria
pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
postaviti šotore piantare, innalzare le tende
4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
postaviti koga za kralja creare qcn. re
postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco
5.
postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
postaviti trditev affermare
postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
postaviti diagnozo diagnosticare
6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena
7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
postaviti termin fissare una scadenza
8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola
9. supporre:
postavimo, da supponiamo che
10. pren.
postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
šport. postaviti rekord stabilire un record
B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.
1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore
2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs. - premákniti (-em) | premíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. spostare, muovere:
premakniti ni mogel ne rok ne nog non era capace di muovere né braccia né gambe
2. smuovere
3.
premakniti, premikati naprej, nazaj, v desno, v levo, ven tirare, spostare avanti, indietro, a destra, a sinistra, fuori
pren. premakniti pogajanja z mrtve točke disincagliare le trattative
pren. nobena prošnja ga ne premakne non lo smuove nessuna preghiera
ne premakniti pogleda s koga non distogliere lo sguardo da qcn.
premakniti datum sestanka spostare la data della riunione, rinviare la riunione a nuova data
šah. premakniti kralja muovere il re
človek je sposoben tudi gore premikati l'uomo è capace di smuovere le montagne
težko premikati kosti, pero muoversi, scrivere con difficoltà
grad. premikati z grezilne črte spiombare
B) premakníti se (-em se) | premíkati se (-am se) imperf., perf. refl.
1. spostarsi, percorrere:
vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov ogni giorno percorremmo alcuni chilometri
2. muoversi, andarsene, uscire:
več dni se ni premaknil od doma non è uscito di casa parecchi giorni
ne premakni se, če ti je življenje drago fermo, se hai cara la vita
3. cambiare, migliorare:
cela stoletja se ni nič premaknilo sono secoli che non è cambiato nulla
bolezen se nikamor ne premakne le condizioni del malato non migliorano
čas se ni nikamor premaknil il tempo non passava mai
zadeva se je premaknila (z mrtve točke) la pratica ha finalmente preso l'avvio
lingv. naglas se premika l'accento è libero - prikázati (-kážem) | prikazováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. mostrare, rappresentare, presentare, dimostrare, descrivere, ritrarre:
prikazati delovanje naprave mostrare il funzionamento del dispositivo
prikazati koga v najboljši luči presentare uno in buona luce
2. (film) presentare, dare, girare:
film že prikazujejo v naših kinematografih la pellicola è già nei nostri cinematografi, nelle nostre sale
prikazati subjektivno presentare, descrivere in modo soggettivo
um. prikazati v perspektivi scorciare
prikazati z diagrami diagrammare, rappresentare con grafici, con diagrammi
B) prikázati se (-kážem se) | prikazováti se (-újem se) perf., imperf. refl. apparire, comparire; mostrarsi; profilarsi; sbucare, affacciarsi:
sonce se je prikazovalo na obzorju il sole appariva all'orizzonte
duh umorjenega kralja se je že nekajkrat prikazal lo spirito del re, morto ucciso, era comparso già varie volte
izza ovinka se je prikazal avto dalla curva sbucò un'automobile
prikazati se za trenutek baluginare, apparire per un momento - ptíč (-a) m
1. uccello:
ptiči čivkajo gli uccelli cinguettano, cantano
lov. ptiče vabiti s piščaljo pispolare
biti vesel kot ptič essere contento come una pasqua
živeti kot ptič na veji vivere libero, spensierato
divji, domači ptiči uccelli selvatici, domestici
močvirski, vodni ptiči uccelli palustri, acquatici
ptiči pevci uccelli canori
kralj ptičev il re degli uccelli, l'aquila
2. pren. (tič) furbacchione, volpone:
čuden ptič un tipo strano, strambo
nočni ptič nottambulo
ne ptič ne miš né carne né pesce
ptič letalec uccello nidifugo
biti gol kot ptič essere povero in canna
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo ogni simile ama il suo simile - slép (-a -o)
A) adj.
1. cieco:
slep od rojstva cieco dalla nascita
slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno
2. pren. cieco, accecato:
slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione
3. pren. (nekritičen) cieco:
slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine
4. pren. (naključen) ○, fortuito:
prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso
5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
slepo okno finestra cieca
6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slepi potnik clandestino
pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
pren. delati se slepega fingere di non vedere
kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
izbirati na slepo srečo scegliere a caso
biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
geogr. slepa dolina valle cieca
strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
anat. slepa pega punto cieco
šah. slepa partija partita alla cieca
žel. slepa proga linea secondaria
med. barvno slep daltonico
les. slepi furnir anima
voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
um. slepi okvir infisso
mont. slepi jašek pozzo cieco
grad. slepi pod assito; doppio fondo
kem. slepi poskus prova cieca
aer. slepi pristanek atterraggio cieco
anat. slepo črevo intestino cieco
zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
PREGOVORI:
tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello
B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
pisava za slepe scrittura Braile
dom za slepe casa per ciechi
na slepo alla cieca
iti na slepo andare alla cieca
streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re - sónčen (-čna -o) adj.
1. del sole, da sole, solare; soleggiato, assolato; knjiž. aprico, solatio:
sončna svetloba, toplota la luce, il calore del sole
sončni mrk eclissi solare
sončni vzhod, zahod il sorgere, il tramonto del sole
sončen dan giornata di sole
sončno pobočje pendio solatio
sončna kopel bagno di sole
astr. sončna krona corona solare
med. sončna kura elioterapia
sončna očala occhiali da sole
sončna ura meridiana
sončna celica, plošča cellula, pannello solare
sončni kolektor collettore solare
sončni sistem sistema solare
2. pren. felice, bello, splendente, allegro, luminoso, radioso:
sončni dnevi mladosti i giorni felici della giovinezza
sončni nasmeh un sorriso radioso
Sončni kralj il re Sole (Luigi XIV)
zdrobiti koga v sončni prah annientare, annichilire qcn.
pog. šalj. biti zaposlen pri sončni upravi essere senza lavoro, disoccupato
astr. sončni ciklus, krog ciclo solare
poletni, zimski sončni obrat solstizio d'estate, d'inverno
sončni veter vento solare
sončne bakle fiaccole solari
sončna erupcija eruzione solare
sončne pege macchie solari
sončno leto anno solare
fiz. sončni spekter spettro solare
sončna zaslonka parasole
meteor. sončni dvor, sončni halo alone solare
zool. sončni ostriž persico sole (Lepomis gibbosus)
obl. sončni plise plissè soleil - splêsti (splêtem) | splétati (-am)
A) perf., imperf.
1. fare a maglia:
splesti pulover, rokavice fare (a maglia) un pullover, un paio di guanti
splesti ročno, strojno fare a mano, a macchina
2. intrecciare; intessere:
splesti košaro, venec intrecciare un cesto, una corona
splesti lase v kito intrecciare i capelli
splesti v leso aggraticciare
3. pren. intrecciare, ordire, tramare:
splesti zaroto intrecciare le fila di una congiura, ordire una congiura
4. pren. (narediti, delati; snovati, zasnovati, povezati, povezovati) creare; intrecciare; unire:
ljudska domišljija je o kralju Matjažu spletla nešteto bajk la fantasia popolare creò innumerevoli leggende attorno al personaggio di re Matteo (Corvino)
B) splêsti se (splêtem se) | splétati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. intrecciarsi:
splesti se z žensko invischiarsi in una relazione con una donna
2. pren. (nastati, razširiti se) crearsi; diffondersi
3. accadere; manifestarsi, mostrarsi, comparire - svét (-á) m
1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni
2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale
3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante
4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna
5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica
6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno
7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica
8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi
9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo
10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo - svobôdica (-e) f dem. od svoboda libertà
PREGOVORI:
moja hišica — moja svobodica in casa sua ciascuno è re - števílka (-e) f
1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito
2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari
3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione
4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano
5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza - tokáta (-e) f muz. toccata:
Bachova tokata in fuga v d-molu toccata e fuga in re minore di J. S. Bach - trí | tríje numer.
1. tre:
korakati po tri in tri marciare in file per tre
delati v treh izmenah lavorare in tre turni
čakati do treh aspettare fino alle tre
drama v treh dejanjih dramma in tre atti
tri dimenzije le tre dimensioni
šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)
2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
lingv. tri pike puntini
rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
PREGOVORI:
za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium - vítez (-a) m
1. hist. cavaliere; paladino:
potujoči vitez cavaliere errante
vitez na turnirju giostratore
2. rel. (član viteškega reda) cavaliere
3. (naziv za nosilca odlikovanja) cavaliere
4. (kavalir) cavaliere; lit.
vitezi okrogle mize i cavalieri della tavola rotonda, i paladini di re Artù
vitez žalostne postave il cavaliere dalla triste figura, don Chisciotte (tudi iron.) - zavládati (-am) perf.
1. essere a capo (di un Paese); dominare, esercitare il dominio su; regnare, succedere sul trono:
zavladati nad zasedenimi pokrajinami esercitare il dominio sui territori occupati
po kraljevi smrti je zavladal sin alla morte del re gli succedette il figlio
2. sopravvenire, farsi; avere il sopravvento:
zavladala je smrtna tišina si fece un silenzio di tomba
v knjževnosti je zavladal ekspresionizem in letteratura l'espressionismo ebbe il sopravvento - žível (-a -o) inter. viva, evviva:
živela svoboda viva la libertà!
knjiž. kralj je mrtev, živel kralj il re è morto, viva il re! - živéti (-ím) imperf.
1. vivere; essere:
prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
(v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
živi pri teti vive, sta, abita dalla zia
2. vivere, fare una vita, stare:
asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
kako živiš? come stai?
bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco
3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente
4. convivere:
leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio
5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
živeti z naravo vivere con la natura
živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli
6. živeti od vivere di:
živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani
7. tr. (vzdrževati) mantenere:
živeti družino mantenere la famiglia
8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari
9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
naj živi svoboda viva la libertà!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
živeti iz rok v usta vivere alla giornata
živeti kot kralj vivere, stare come un papa
živeti na veliki nogi vivere da gran signore
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri