nebó (-á) n
1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
nebo je jasno il cielo è sereno
dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
južno, polarno nebo cielo australe, polare
strani neba punti cardinali
2. rel. cielo, Paradiso:
pekel in nebo Inferno e Paradiso
3. baldacchino, cielo:
nebo (baldahin)
nad posteljo il cielo del letto
4. anat. palato;
mehko, trdo nebo palato molle, duro
5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
spati po nebom dormire allo stellato
umreti pod tujim nebom morire all'estero
pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo
Zadetki iskanja
- nezgóda (-e) f
1. disgrazia, sciagura, infortunio, incidente:
nezgoda pri delu infortunio sul lavoro
zavarovanje proti nezgodam assicurazione contro gli infortuni
prometna nezgoda incidente stradale
2. disgrazia, calamità; traversie pl., vicissitudini pl.;
elementarna nezgoda calamità naturale
3. inconveniente, contrattempo; disavventura:
pripovedovati svoje zgode in nezgode s potovanja raccontare le avventure e disavventure del viaggio - nìč
A) m inv.
1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla
2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo
B) nìč inv. numer.
1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero
2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero
C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)
1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito
2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla - obráčati (-am) | obrníti (-em)
A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone
B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando
2. obračati, obrniti se na rivolgersi a
3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata - obrámba (-e) f
1. difesa:
preiti iz obrambe v napad passare dalla difesa all'attacco
minister za obrambo ministro della Difesa
2. (varstvo) difesa; protezione; pren. scudo:
obramba proti mrazu difesa dal freddo
voj. raketna obramba scudo missilistico
3. šport. (igra, igralci) difesa:
conska obramba difesa a zona
slaba obramba gioco fiacco, moscio della difesa
4. jur. (zagovor; branilec); difesa, difensore:
besedo ima obramba la parola alla difesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. indijska obramba difesa indiana
napad je najboljša obramba la migliore difesa è l'attacco
med. obramba organizma proti bolezni difesa dell'organismo dalla malattia
voj. protiletalska, protiraketna obramba difesa antiaerea, antimissile
jur. legitimna obramba (silobran) legittima diffesa
v mojo, tvojo, njegovo (njeno) obrambo a mio, tuo, suo discarico
obramba ozkih interesov settorialismo, corporativismo - obŕnjen (-a -o) adj. voltato; rivoltato; volto:
obl. obrnjena obleka abito rivoltato
pren. obrnjen vase introverso
lingv. obrnjena stava ordine inverso; pesn. anastrofe
obrnjen proti prospiciente
med. obrnjen navzven valgo - obstójen1 (-jna -o) adj. durevole, resistente; solido; stabile; di lunga conservazione:
obstojna barva tinta stabile
obstojen proti vročini refrattario - obstójnost (-i) f
1. resistenza; tekst. appretto:
obstojnost proti vlagi resistenza all'umidità
obstojnost proti vročini refrattarietà
2. durata
3. solidità - odpóren (-rna -o) adj. resistente, inattaccabile; pren. tetragono; med. immune:
odporen proti ognju parafiamma
snov, odporna proti kislini sostanza inattacabile dall'acido - okólje (-a) n
1. ambiente; milieu; ekst. giro:
kmečko okolje ambiente contadino
boriti se proti onesnaževanju okolja lottare contro l'inquinamento dell'ambiente
zločinsko okolje l'ambiente, il giro della malavita
2. clima; biol. substrato:
prilagoditi se okolju acclimatarsi - opredelíti (-ím) | opredeljeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. definire:
opredeliti pojem definire un concetto
2. definire, stabilire, fissare:
z zakonskimi določili opredeliti položaj neke dejavnosti stabilire con norme la posizione di un'attività
3. (ovrednotiti, okarakterizirati) valutare, dare una valutazione, caratterizzare; qualificare:
opredeliti neko obdobje dare una valutazione di un determinato periodo
4. (razložiti, razlagati) spiegare, chiarire:
opredeliti svoje stališče do problema spiegare il proprio punto di vista nei confronti del problema
5. determinare
B) opredelíti se (-ím se) | opredeljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. decidersi; dichiararsi; prender partito; schierarsi; prendere posizione:
opredeliti se za Slovenca dichiararsi sloveno, di nazionalità slovena
opredeliti se proti rasni diskriminaciji dichiararsi contro la discriminazione razziale
opredeliti se za koga proti komu schierarsi dalla parte di qcn. contro qcn. - ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.
1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
ozreti se proti hribom guardare verso i monti
ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
ozirati se po pticah osservare gli uccelli
2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione
3.
ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
ozirati se po taksiju cercare un taxi
ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla - pisáva (-e) f
1. scrittura, grafia; alfabeto; caratteri; calligrafia:
cirilska, latinska pisava alfabeto cirillico, latino
grka pisava alfabeto greco
hieroglifska, kitajska pisava scrittura geroglifica, cinese
etimološka, fonetična pisava scrittura etimologica, fonetica
pisava za slepe scrittura Braille, tiflografia
pisava od leve proti desni dessiografia
pisava z velikimi črkami scrittura capitale
lepopisna pisava calligrafia
slikovna pisava scrittura pittografica, pittografia
imeti nečitljivo pisavo (nečitljivo pisati) avere una calligrafia illeggibile
2. (zapisovanje) scrittura, annotazione - plačílo (-a) n pagamento, paga; emolumento, ricompensa; retribuzione; knjiž. guiderdone, mercede:
proti plačilu delati, opravljati kaj fare qcs., lavorare dietro pagamento
plačilo v denarju, v naravi, na obroke pagamento in denaro, in natura, a rate
nehvaležnost je plačilo sveta l'ingratitudine è la ricompensa del mondo
plačilo sodnih stroškov pagamento delle spese processuali
plačilo carine sdaziamento, sdoganamento
v plačilo, kot plačilo a titolo di remunerazione - plávati (-am) imperf.
1. nuotare:
plavati dvesto metrov nuotare i duecento metri
2. navigare; ekst. correre, volare, vagare, errare; diffondersi:
v daljavi plava jadrnica in lontananza naviga un veliero
po nebu plavajo oblaki le nubi corrono per il cielo
pogled mu plava po vrhovih il suo sguardo vaga sulle cime montane
zvonjenje plava čez dolino il suono delle campane si spande per la valle
3. nuotare, galleggiare:
les na vodi plava il legno galleggia sull'acqua
4. pren.
plavati v blaženosti, veselju gongolare
plavati v denarju, v izobilju avere soldi a palate, nuotare, sguazzare nell'abbondanza
plavati v solzah essere in lacrime
plavati v maščobi nuotare nel grasso
5. pren. confondersi, impappinarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avtomobil plava l'auto slitta
pren. plavati v krvi nuotare nel sangue
pren. plavati proti toku andare controcorrente
pren. plavati v oblakih avere la testa fra le nuvole
šport. plavati kravl, metuljček nuotare crawl, a farfalla - plóvba (-e) f navt.
1. navigazione; traversata:
čezoceanska, rečna plovba navigazione transoceanica, fluviale
plovba okrog sveta circumnavigazione del globo, della Terra; periplo della Terra
dolga plovba, obalna plovba grande, piccolo cabotaggio
kapitan dolge plovbe capitano di lungo corso
linijska plovba navigazione di linea
prosta, tramperska plovba navigazione (tramp)
plovba čez Atlantik la traversata dell'Atlantico
plovba proti vetru orzata, prueggio
plovba z jadrnico veleggiata
2. ekst. (družba) società di navigazione - plúti (plôvem) imperf.
1. navigare, andare per mare:
pluti ob obali cabotare, costeggiare
pluti z razpetimi jadri navigare a vele spiegate, col vento in poppa
pluti proti vetru navigare contro vento, orzare, prueggiare
pluti z vetrom navigare sopravvento
pluti proti toku risalire il fiume; pren. andare controcorrente
pluti s sošnimi jadri randeggiare
pluti stran od nevihte poggiare
pluti s spuščenimi jadri navigare alla cappa
pluti v privetrju sopravventare
pluti vstran (zaradi vetra) scarrocciare
ladja plove pod slovensko zastavo la nave naviga sotto bandiera slovena
pren. kam plovemo? dove andiamo?
2. pren. correre, volare
3. pren. diffondersi - pomériti (-im) | pomérjati (-am)
A) perf., imperf.
1. misurare:
pomeriti globino vodnjaka misurare la profondità del pozzo
2. misurare, provare:
pomeriti čevlje, obleko provare le scarpe, l'abito
3. prendere di mira qcn., qcs., mirare a qcn., qcs., abs. prendere la mira:
lovec je pomeril in ustrelil il cacciatore ha preso la mira e ha sparato
pomeriti v glavo mirare alla testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. pes mu je pomeril hlače il cane gli strappò i pantaloni
pomeriti jo proti vratom andarsene
pomeriti pot cadere quanto si è lunghi e larghi
B) pomériti se (-im se) | pomérjati se (-am se) perf., imperf., refl. (tekmovati) misurarsi, competere con, cimentarsi - postáviti (-im) | postávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo
2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
postaviti v kot mandare in un angolo
3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
postaviti ladjo na navoz impostare una nave
postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
pren. postaviti teorijo costruire una teoria
pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
postaviti šotore piantare, innalzare le tende
4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
postaviti koga za kralja creare qcn. re
postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco
5.
postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
postaviti trditev affermare
postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
postaviti diagnozo diagnosticare
6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena
7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
postaviti termin fissare una scadenza
8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola
9. supporre:
postavimo, da supponiamo che
10. pren.
postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
šport. postaviti rekord stabilire un record
B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.
1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore
2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs. - postópek (-pka) m
1. procedimento, processo, procedura; metodo:
tehnološki postopek za pridobivanje česa processo tecnologico per la produzione di qcs.
2. jur. via, iter, azione, processo:
sprožiti pravni postopek proti komu intentare un'azione legale contro qcn.; adire le vie legali contro qcn.
držati se običajnega postopka seguire la procedura normale
zakonski postopek iter legislativo
civilni, kazenski postopek rito civile, penale; processo civile, penale
po hitrem postopku procedura per direttissima, rito direttissimo; pren. in breve tempo
skrajšani postopek rito sommario
3. adm. pratica, iter, trafila:
v teku je postopek za nakup hiše sono in corso le pratiche per l'acquisto della casa
birokratski postopek iter burocratico, trafila burocratica
4. teh. processo