Franja

Zadetki iskanja

  • mižáti (-ím) imperf. tenere gli occhi chiusi; pren.
    mižati pred čim non voler vedere, riconoscere qcs.
  • mnóg (-a -o)

    A) adj. (izraža veliko število stvari od kake celote, oziroma oseb in stvari nasploh) molto, tanto, numeroso:
    novico so prenesli mnogi časopisi la notizia è stata riportata da molti giornali
    to se je zgodilo pred mnogimi leti è successo molti anni fa
    še na mnoga leta! tanti auguri! auguri di lunga vita!

    B) m, f molti (-e):
    mnogi mislijo drugače molti la pensano diversamente
  • mračíti (-ím)

    A) imperf.

    1. incupire, rabbuiare

    2. ottenebrare, offuscare, annebbiare

    B) mračíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. impers. imbrunire, annottare:
    mrači se annotta

    2. offuscarsi, ottenebrarsi, annebbiarsi;
    mrači se mu pred očmi gli si annebbia la vista (per malore e sim.)
  • mrák (-a) m

    1. crepuscolo, buio:
    mrak se dela imbrunisce
    prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
    jutranji mrak albeggiare, alba
    večerni mrak crepuscolo
    proti mraku verso sera
    delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda

    2. buio, oscurità; nebbia:
    mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza

    3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione

    4. oscurantismo; notte:
    srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
    pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
    vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
    bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
    rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
    pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata
  • napénjati (-am) | napéti (-pnèm)

    A) imperf., perf.

    1. tendere, tirare:
    napeti vrv tendere la fune
    napeti strune tendere le corde

    2. gonfiare (vele) (tudi ekst.)
    napenjati želodec gonfiare lo stomaco

    3.
    napenjati mišice tendere i muscoli
    napenjati oči fissare gli occhi, lo sguardo
    napenjati spomin fare uno sforzo di memoria
    napenjati možgane pensare, meditare intensamente
    anat. napenjati glasilke forzare le corde vocali

    B) napénjati se (-am se) | napéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.

    1. gonfiarsi, igrossare, crescere:
    reke se napenjajo i fiumi stano ingrossando
    les se je napel il legno si è gonfiato

    2. sforzarsi, faticare; impegnarsi:
    vse dneve se napenja z učenjem tutti i giorni fatica a studiare

    3. (bahati, pobahati se, postaviti, postavljati se) vantarsi, darsi arie:
    pred njo se rad napenja in sua presenza ama darsi delle arie
  • naredíti (-ím)

    A) perf.

    1. fare, eseguire; rendere:
    narediti cesto fare, costruire una strada
    narediti obleko fare, cucire un abito
    narediti nalogo fare, scrivere il compito
    narediti kosilo fare, preparare il pranzo
    narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
    narediti črto fare, tirare la riga
    narediti kodre arricciare i capelli
    narediti ogenj fare, accendere il fuoco
    bot. narediti popke fare gemme
    narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
    narediti izpit fare, superare l'esame
    narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
    narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
    narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
    narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
    narediti požirek fare, bere un sorso
    narediti dolg fare un debito, indebitarsi

    2. (dokončati) fare, compiere, finire:
    plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

    3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
    kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti kariero far carriera
    narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
    narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
    narediti kilometre fare tanti chilometri
    narediti dolg obraz fare il broncio
    pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
    narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    pog. narediti v hlače farsela addosso
    obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
    PREGOVORI:
    obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
    sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

    1. formarsi, farsi:
    na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
    led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
    fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

    2. farsi, fingersi, fare finta:
    narediti se bolnega fingersi malato
    narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
    naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
    črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
    fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
    pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
    le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!
  • nàš (náša -e)

    A) adj. nostro:
    naš avto la nostra auto
    naša hvaležnost la nostra gratitudine
    naši predniki i nostri antenati
    naše omizje la nostra tavolata
    naše morje il nostro mare
    junak našega romana il protagonista del nostro romanzo
    našega štetja (n. št.) dopo Cristo (d. C.)
    pred našim štetjem (pr. n. št.) avanti Cristo (a. C.)
    umetnost našega časa l'arte del nostro tempo
    v naših časih je bilo drugače ai nostri tempi era diverso
    v našem primeru nel nostro caso, nel caso in questione
    pog. tat bo kmalu naš il ladro sarà presto catturato
    pog. govoriti po naše parlare la nostra lingua

    B) náši (-a -e) m, f, n
    naši so zmagali hanno vinto i nostri
    tu ni nič našega qui non c'è niente di nostro
    hodi po našem è, si trova sul nostro (podere, terreno e sim.)
  • navalíti (-ím) | navaljeváti (-újem) perf., imperf.

    1. rotolare, rovesciare:
    hlode so navalili pred žago rotolarono i tronchi davanti alla segheria
    skrb za nekoga navaliti drugemu scaricare la briga per qcn. sulle spalle degli altri

    2. pren. (napasti, naskočiti) attaccare, assalire:
    navaliti na trdnjavo attaccare la roccaforte

    3. pren. accorrere (in massa), affluire, affollarsi, accalcarsi:
    varčevalci so navalili na banko i risparmiatori si affollarono agli sportelli della banca
    novinarji so navalili nanj z vprašanji i giornalisti lo tempestarono di domande
    misli so navalile nanj pensieri gli si affollarono nella mente
  • nekóliko adv. alquanto, un po'; un tantino; alcuni (-e):
    nekoliko pred polnočjo un po' prima di mezzanotte
    izid je še nekoliko negotov l'esito è un po' incerto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nekoliko hladen freddiccio
    nekoliko kalen torbidiccio
    nekoliko siv brizzolato
    nekoliko pijan brillo
    nekoliko sladek amabile, abboccato (vino)
    nekoliko trpek agrigno
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • odgovárjati (-am) | odgovoríti (-ím) imperf., perf.

    1. rispondere; replicare:
    pritrdilno odgovoriti rispondere di sì
    odgovoriti primerno rispondere a tono
    odgovoriti s kimanjem rispondere annuendo
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda
    odgovoriti na pozdrave rispondere ai saluti, restituire il saluto
    adm. odgovoriti na pismo dare esito a una lettera, evadere una lettera

    2. (reagirati, odzvati, odzivati se) rispondere, reagire

    3. replicare, ribattere, controbattere

    4. (biti odgovoren, pristojen za) rispondere di, essere responsabile di qcs.:
    odgovarjati za nesrečo essere responsabile dell'incidente
    odgovarjati za finance essere responsabile delle finanze

    5. (zagovarjati se) rispondere:
    za to početje boste odgovarjali pred sodiščem del suo comportamento dovrà rispondere in tribunale
    obtoženi je že odgovarjal pred sodiščem l'accusato ha già avuto precedenti penali

    6. (jamčiti) rispondere di, garantire:
    do določene višine zavarovalnica odgovarja za škodo l'assicurazione risponde dei danni fino a una certa somma

    7. pog. (ustrezati) essere conveniente, essere conforme a, (cor)rispondere:
    to ne odgovarja zgodovinski resnici ciò non corrisponde alla verità storica
    blago mi ne odgovarja la stoffa non mi piace, non fa per me
    PREGOVORI:
    kdor molči, desetim odgovori la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • odgóvor (-a) m risposta, replica; trg. riscontro; adm. esito, evasione:
    izmikati se, izogibati se odgovoru eludere la risposta
    dati odgovor dare una risposta, rispondere
    jasen, kratek odgovor risposta chiara, breve
    odklonilen odgovor risposta negativa, rifiuto
    evf. dajati odgovor pred Bogom rispondere a Dio, morire
    imeti odgovor na jeziku ob vsaki priložnosti, nikoli ne ostati dolžen odgovora avere sempre la risposta pronta
    v odgovor na Vaše pismo in risposta alla Vostra lettera
    odrezav odgovor botta e risposta, risposta per le rime
    jur. odgovor na repliko duplica
  • odpŕt (-a -o) adj.

    1. aperto:
    odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta

    2. scoperto, all'aperto:
    odprt avto automobile scoperta
    odprt bazen piscina all'aperto

    3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
    odprto vprašanje questione aperta

    4. šport. open:
    odprto prvenstvo campionato open, open

    5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
    imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
    imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
    igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    biti odprta knjiga essere un libro aperto
    sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
    sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
    gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
    šport. odprta igra gioco aperto
    avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
    navt. odprta luka porto aperto
    med. odprta rana ferita aperta
    med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
    fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
    odprti hlev stalla libera
    mat. odprti interval intervallo aperto
    odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
    med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
    ekon. odprti trg mercato aperto
    voj. odprto mesto città aperta
    odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
    odpluti na odprto morje prendere il largo
    ribolov na odprtem morju pesca d'altura
    etn. odprto ognjišče focolare aperto
    hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta
  • okó (očésa) n

    1. anat. occhio:
    brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
    škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
    biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
    pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
    izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
    mrtve, ugasle oči occhi spenti
    bleščeče oči occhi splendenti
    daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
    pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
    ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
    upreti oči v koga fissare uno negli occhi
    spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
    pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
    bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
    zatiskati si oči pred non voler sapere
    zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
    ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
    mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
    spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
    stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
    bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
    metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
    pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
    biti na očeh essere evidente, essere in vista
    gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
    preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

    2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
    skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
    žensko oko takoj opazi la donna vede subito
    oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

    3. agr. gemma; bot.
    krompirjeva očesa occhi della patata
    očesa pri trti occhi, gemme della vite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kurje oko callo
    gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
    ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
    ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
    imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
    izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
    gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
    pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
    posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
    gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
    biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
    črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
    ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
    agr. cepljenje na oko innesto a occhio
    očesa v siru occhi del formaggio
    min., avt. mačje oko occhio di gatto
    rad. magično oko occhio magico
    navt. oko sidrne verige occhio di cubia
    meteor. orkansko oko occhio del ciclone
    zool. pikčasto oko occhio frontale
    zool. sestavljeno oko occhio composto
    min. tigrovo oko occhio di tigre
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
    med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
    strah ima velike oči la paura fa novanta
  • oltár (-ja) m

    1. rel., arhit. altare; ekst. mensa (dell'altare); knjiž. ara:
    glavni, stranski oltar altare maggiore, altare laterale
    baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar altare a baldacchino, barocco, gotico, a sportelli, dorato

    2. pren. altare;
    položiti življenje na oltar domovine sacrificare la vita sull'altare della patria
    iti, stopiti pred oltar andare all'altare
    doseči čast oltarja essere innalzato agli altari
    povezanost prestola in oltarja il trono e l'altare
  • omračeváti (-újem) | omračíti (-ím) imperf., perf.

    1. offuscare, oscurare

    2. confondere, stordire; ottenebrare; abbacinare

    3. oscurare;
    um se mu je omračil gli si ottenebrò la mente
    pred očmi se mu je omračilo non ci vedeva (per la fame, per la malattia, dalla disperazione)
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • pét (pêtih) numer. cinque:
    vstajati ob petih alzarsi alle cinque
    rtv. kanal pet canale cinque
    pren. pet minut pred dvanajsto all'ultimo minuto
    za pet kriščevih ran per l'amor del cielo
    pren. imeti ženinov na vsak prst po pet avere sposi a volontà, a bizzeffe
    drži se, kot da ne zna do pet šteti fa il finto tonto
    pren. imeti do česa pet korakov essere a due passi da qcs.
    pet nas je siamo in cinque
  • plésati (pléšem) imperf. ➞ zaplesati

    1. danzare, ballare:
    plesati kolo ballare la carola
    plesati polko, valček ballare un liscio, ballare una polka, un valzer

    2. pren. muoversi (con grazia), correre, danzare:
    prsti plešejo po tipkah le dita corrono per la tastatura
    sence plešejo po stenah ombre danzano sulla parete

    3. pren. traballare; sbandare, slittare:
    avtomobil je začel plesati po cesti l'auto prese a sbandare per la strada

    4. pog. pren. (biti ohlapen) ballare:
    obleka kar pleše na njem, tako je shujšal il vestito gli balla addosso, tanto è dimagrito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    črke mu plešejo pred očmi le lettere gli ballano davanti agli occhi
    moški plešejo okrog nje kakor vešče okoli luči i maschi le girano attorno come falene attorno alla luce
    plesati, kakor nekdo gode fare secondo la volontà di qcn.
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
  • pokázati (-kážem) | pokazováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. mostrare, far vedere, indicare; esibire:
    pokazati dokumente mostrare, esibire i documenti
    pokazati stanovanje far vedere, mostrare l'appartamento
    pokaži mi človeka, ki to zmore indicami uno che ne è capace

    2. (pokazati z roko, s prstom) additare, segnare a dito

    3. (dati podatek) indicare, segnare:
    brzinomer je pokazal 200 km na uro il tachimetro segnava 200 km all'ora

    4. mostrare, esibire, svelare, scoprire:
    kadar se zasmeje, pokaže lepe zobe quando ride mostra una chiostra di denti bellissimi

    5. (narediti, da kaj postane vidno, da se kaj zve) dimostrare; svelare; rivelare:
    želim na kratko pokazati na nekatere napake vorrei in questa sede accennare ad alcuni errori

    6. (narediti opazno) mostrare, dimostrare, spiegare; squadernare:
    pokazati jezo, naklonjenost mostrare rabbia, benevolenza
    pokazati nadarjenost za glasbo (di)mostrare talento per la musica
    pog. pokazati figo, fige komu fare le fiche a qcn.
    pren. pokazati hrbet komu voltare le spalle a qcn.
    pokazati (hudiča) komu far vedere a qcn.
    pokazati jezik mostrare la lingua (in dispregio)
    pokazati (svoje) karte mettere le carte in tavola, venire al dunque
    pokazati (svoje) kremplje mostrare la propria arroganza, prepotenza
    pokazati liste buttare le foglie
    pokazati osla, osle fare marameo
    pokazati pete, podplate scappare, tagliare la corda
    pokazati roge mostrare i denti; opporsi; mostrarsi arduo, difficile
    pokazati vrata mostrare la porta, cacciare in malo modo
    šport. pokazati na sredino igrišča, na belo točko fischiare la rete, fischiare un rigore
    pokazati s prstom na additare, segnare a dito, smascherare qcn.
    ti bom že pokazal ti farò vedere io
    imeti kaj pokazati essere ricco, benestante, vantare, avere al proprio attivo
    ta pisatelj ima kaj pokazati è uno scrittore che ha al proprio attivo varie opere di successo

    B) pokázati se (-kážem se) | pokazováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. mostrarsi, manifestarsi, dipingersi, affiorare:
    na obrazu se mu je pokazal strah sul volto gli si dipinse la paura

    2. sorgere; delinearsi, apparire:
    sonce se je pokazalo na obzorju il sole apparve all'orizzonte

    3. presentarsi:
    šel se je pokazat dekletovim staršem andò a presentarsi ai genitori della ragazza

    4. professarsi:
    pokazati se hvaležnega do mostrarsi grato a

    5. risultare, rivelarsi:
    pokazati se za napačno risultare falso, sbagliato, errato
    pokazati se kot koristno riuscire utile
    koristnost varovanja okolja se bo pokazala s časom l'utilità della tutela dell'ambiente si rivelerà col tempo

    6. farsi vedere, darsi arie, pavoneggiarsi:
    hotel se je pokazati pred njo voleva darsi delle arie davanti a lei