Franja

Zadetki iskanja

  • pošíljka (-e) f

    1. spedizione, (poštna pošiljka) pacco postale; trg. arrivo:
    pisemska pošiljka plico, lettera
    pošiljke zdomcev le rimesse degli emigrati
    dostavljanje pošiljk na dom recapito delle spedizioni
    pošiljka po povzetju pacco in contrassegno, spedizione in contrassegno
    trg. postaviti v izložbo najnovejše pošiljke blaga esporre gli ultimi arrivi

    2. (količina blaga, ki se pošlje hkrati) partita, lotto:
    pošiljka kave una partita di caffè
  • pozòr (-ôra)

    A) m voj.
    stati v pozor, postaviti se v pozor stare, mettersi sull'attenti

    B) pozòr inter. attenti!; attenzione; all'erta; occhio:
    pozor, hud pes attenti al cane
    film. pozor! snemanje! ciac! si gira!
  • pránger (-ja) m hist. berlina, gogna:
    postaviti na pranger mettere alla gogna
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • pred prep.

    I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)

    1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
    stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
    položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
    pred zoro innanzi l'alba

    2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
    postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole

    II. (z orodnikom)

    1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
    čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
    stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
    pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia

    2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
    zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania

    3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
    vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
    pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami

    4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
    Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
    zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava

    5. (izraža pričakovano) davanti a:
    lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te

    6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
    zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
    skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
    imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
    avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
    pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
    biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
    pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
    ekst. pred očmi sottocchio
    imeti pred očmi avere sottocchio
    pred smrtjo in extremis
    ure pred svitom ore antelucane
  • predál (-a) m

    1. cassetto; tiretto; ripiano, scomparto:
    pošta poštni predal casella postale

    2. bot. casella, loculo, loggia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    potegniti kaj iz predala tirare fuori dal dimenticatoio
    vsako stvar postaviti v svoj predal mettere tutto al proprio posto
  • preizkúšnja (-e) f

    1. prova; knjiž. cimento:
    postaviti pred hudo preizkušnjo sottoporre a dura prova
    vzeti na preizkúšnjo assumere in prova
    ne zdržati preizkušnje non reggere alla prova
    šport. hitrostna preizkušnja prova di velocità
    spretnostna preizkušnja prova di abilità

    2. prova, collaudo; sperimentazione; esame; analisi:
    preizkušnja avtomobila collaudo dell'automobile
    preizkušnja novih učnih metod sperimentazione di nuovi metodi didattici
    preizkušnja moči prova di forza (tudi pren.)
  • reálen (-lna -o) adj.

    1. reale, vero; concreto; fondato sulla realtà:
    realen in namišljen vero e fittizio

    2. reale, realizzabile:
    postavljati si realne cilje proporsi scopi reali, realizzabili

    3. ekon. reale:
    realni in nominalni dohodki redditi reali e nominali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. države realnega socializma i paesi del socialismo reale
    pren. postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi a terra
    šol. realna gimnazija liceo scientifico
    mat. realna os hiperbole asse reale dell'iperbole
    fiz. realna slika immagine reale
    mat. realna točka punto reale
    jur. realna unija Unione reale
    lit. realni čas tempo reale
    fiz. realni plin gas reale
    mat. realno število numero reale
  • rekórd (-a) m

    1. šport. record, primato:
    doseči rekord conseguire un record
    izboljšati rekord migliorare, battere un record
    postaviti rekord stabilire un record
    priznati rekord omologare un record
    državni, osebni, svetovni rekord primato nazionale, personale, mondiale
    rekord v teku na dvesto metrov il record dei duecento metri

    2. pren. record:
    napovedati filmu blagajniški rekord prevedere per una pellicola incassi record
  • rób (-a) m

    1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
    rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
    rob cestišča ciglio della strada
    rob knjige margine del libro
    kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
    oster rob spigolo vivo
    stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso

    2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
    plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia

    3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
    zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
    robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave

    4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
    biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
    poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
    pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
    stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
    živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
    opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
    šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
    lingv. jezični rob orlo della lingua
    bot. listni rob margine fogliare
    fiz. lomni rob margine di rifrazione
    tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia
  • spomeník (-a) m monumeno, statua; sacrario; ekst. pl. spomeniki beni culturali:
    ekst. pl. postaviti, zgraditi spomenik erigere un monumento, fare innalzare una statua
    uliti spomenik fondere una statua
    odkriti spomenik inaugurare un monumento
    bronast, marmornat spomenik statua, monumento di bronzo, di marmo
    konjeniški spomenik statua equestre
    spomenik padlim il sacrario dei caduti
    spomenik neznanemu junaku monumento al Milite Ignoto
    naravni spomenik attrattiva naturale
    nagrobni spomenik pietra tombale
    lingv., hist. glagolski spomeniki testi glagolitici
    rokopisni spomeniki manoscritti
    lit. brižinski spomeniki (najstarejši rokopisi v slovenskem jeziku) manoscritti di Frisinga
  • stávljati (-am) imperf. glej postaviti | postavljati
  • stèber (-bra) m

    1. arhit. colonna;
    postaviti steber erigere una colonna
    betonski, lesen, marmornat, železen steber colonna di cemento armato, di legno, di marmo, di ferro
    nosilni, okrasni, podporni steber supporto principale, colonna ornamentale, colonna di sostegno
    pren. steber dima colonna di fumo
    spominski steber colonna celebrativa
    rel. votivni steber colonna votiva

    2. navt.
    privezni steber bitta
    elektr. električni, telegrafski steber palo dell'elettricità, del telegrafo

    3. pren. colonna:
    steber društva, družine colonna della società, della famiglia
    arhit. baza, deblo, kapitel stebra base, fusto, capitello della colonna
    arhit. dvojni stebri colonne binate
    dorski, jonski, korintski steber colonna dorica, ionica, corinzia
    snopasti steber pilastro
    sramotilni steber colonna infame
    kapniški steber colonna calcitica
    vet. roženi steber quarto (dello zoccolo)
    mitol. Herkulova stebra Colonne d'Ercole
  • sténa (-e) f

    1. parete; muro:
    postaviti, sezidati steno alzare una parete
    obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
    ometati steno intonacare la parete
    pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
    čelna stena facciata
    notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
    predelna stena parete divisoria
    španska stena paravento
    stena iz desk tavolato
    stena med oknoma trumeau

    2. ekst. parete:
    stene pohištva le pareti dei mobili
    anat. trebušna stena parete addominale

    3. alp. parete:
    severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

    4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
    stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
    stena predsodkov un muro di pregiudizi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
    pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
    pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
    biti (kot) bob ob steno essere inutile
    čeb. medcelična stena membrana cellulare
    zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
    bot. stena plodnice parete dell'ovario
  • stvár (-í) f

    1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
    ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
    kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali

    2. (bitje) cosa, coso, essere:
    drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare

    3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
    vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
    niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
    stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
    zaupne stvari cose, faccende confidenziali

    4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
    boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta

    5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
    glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
    to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
    (to je) tvoja stvar sono affari tuoi

    6. (v medmetni rabi):
    jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
    presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stvari se zapletajo le cose si complicano
    stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
    vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
    evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
    pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
    ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
    to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
    kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
    dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
    filoz. stvar na sebi cosa in sé
  • súho (-ega) n (kopno) terraferma:
    pren. postaviti koga na suho riportare, rimettere coi piedi a terra
    potegniti na suho tirare a secco
    počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua
  • šôtor (-óra) m tenda:
    postaviti šotor rizzare, piantare la tenda
    podreti šotor levare la tenda
    cirkuški šotor tendone da circo
    indijanski šotor wigwam
    hišni šotor tenda a casetta
    bibl. šotor s skrinjo zaveze tabernacolo
  • tábor (-a) m

    1. accampamento, attendamento; ekst. tendopoli; campo; bivacco:
    vojaški tabor accampamento
    begunski tabor tendopoli per profughi
    alp. bazni, višinski tabor campo base, campo alto
    postaviti tabor accamparsi, mettere l'accampamento
    podreti tabor levare l'accampamento

    2. hist. luogo fortificato (nel Medioevo a difesa dai turchi); fortificazione

    3. hist. comizio popolare (caratteristico della vita politica slovena negli anni 1868-1871)

    4. campeggio (sportivo, di ricreazione, di studio), campo:
    mednarodni poletni tabor Glasbene mladine campeggio internazionale estivo della Gioventù Musicale

    5. polit. blocco, campo, area:
    napredni tabor campo, area progressista
    vzhodni, zahodni tabor blocco orientale, occidentale
  • taboríšče (-a) n

    1. accampamento, campo:
    postaviti taborišče accamparsi
    begunsko taborišče campo profughi
    vojaško taborišče accampamento
    alp. bazno taborišče campo base

    2. (stavbe za prisilno bivanje večjega števila ljudi) campo:
    koncentracijsko taborišče campo di concentramento
    uničevalno taborišče campo di sterminio
  • têmelj (-a) m

    1. base, basamento, fondamento (pl. -a):
    izkopati, postaviti temelje scavare, porre le fondamenta
    kamnit temelj spomenika il basamento di pietra del monumento

    2. pren. base, cardine, fondamento (pl. -i), caposaldo:
    postaviti temelje za nadaljnji razvoj porre le basi del futuro sviluppo
    značaj je temelj osebnosti il carattere è il cardine della personalità

    3. pren. pl. (bistveni pojmi, načela znanstvenega, ideološkega sistema) basi, principi fondamentali:
    temelji civilizirane družbe le basi della società civile

    4. (v adv. rabi s predlogi) completamente, del tutto, dalle fondamenta:
    uničiti do temelja, do temeljev distruggere dalle fondamenta
    spremeniti iz temelja, v temeljih cambiare del tutto