pošíljka (-e) f
1. spedizione, (poštna pošiljka) pacco postale; trg. arrivo:
pisemska pošiljka plico, lettera
pošiljke zdomcev le rimesse degli emigrati
dostavljanje pošiljk na dom recapito delle spedizioni
pošiljka po povzetju pacco in contrassegno, spedizione in contrassegno
trg. postaviti v izložbo najnovejše pošiljke blaga esporre gli ultimi arrivi
2. (količina blaga, ki se pošlje hkrati) partita, lotto:
pošiljka kave una partita di caffè
Zadetki iskanja
- pozòr (-ôra)
A) m voj.
stati v pozor, postaviti se v pozor stare, mettersi sull'attenti
B) pozòr inter. attenti!; attenzione; all'erta; occhio:
pozor, hud pes attenti al cane
film. pozor! snemanje! ciac! si gira! - pránger (-ja) m hist. berlina, gogna:
postaviti na pranger mettere alla gogna - právi (-a -o)
A) adj.
1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
povleči pravo potezo fare la mossa buona
zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno
2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
on je pravi Tržačan un triestino patocco
3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla
4. pog. (izraža omalovaževanje)
prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
prava, narobe stran il diritto e il rovescio
bot. prava glavica capsula
bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
anat. prava rebra coste vere
prava vrednost valore intrinseco
zool. pravi maki maki (Lemur)
med. pravi sklep diartrosi
zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
mat. prava premica retta
tekst. prava svila seta pura
zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
mat. pravi kot angolo retto
mat. pravi ulomek frazione propria
imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
imeti pravo mero usare moderazione
spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto
B) právi (-a -o) m, f, n
srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
ravnati po pravi operare secondo giustizia - pred prep.
I. (s tožilnikom, z enklitično obliko osebnega zaimka)
1. (izraža premikanje k) davanti a, dinnanzi a, innanzi:
stopiti pred javnost presentarsi al pubblico
položiti knjigo predenj mettergli il libro davanti
pred zoro innanzi l'alba
2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a, prima di:
postaviti koristno pred prijetno anteporre l'utile al dilettevole
II. (z orodnikom)
1. (izraža položaj na sprednji strani česa) davanti a, innanzi a:
čakati pred gledališčem aspettare davanti al teatro
stati pred ogledalom stare davanti allo specchio
pren. odgovornost pred zgodovino responsabilità davanti alla storia
2. (izraža prednost pri vrednotenju) davanti a:
zmagala je Francija pred Brazilijo in Nemčijo ha vinto la Francia davanti a Brasile e Germania
3. (izraža čas, do katerega dejanje sega) prima di, avanti, sotto:
vstaja pred zoro si alza prima dell'all'alba
pred božičem, veliko nočjo, pred izpiti sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami
4. (izraža čas, ki je minil) fa; prima:
Prešeren se je rodil pred dvesto leti il Prešeren nacque duecent'anni fa
zdaj je obrtnik, pred tem je bil učitelj adesso fa l'artigiano, prima insegnava
5. (izraža pričakovano) davanti a:
lepa prihodnost je pred teboj hai un bell'avvenire davanti a te
6. (izraža kaj negativnega, čemur se je treba izogibati) davanti a, da:
zavarovati pred mrazom difendere dal freddo
skrivati pred radovedneži nascondere davanti ai curiosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
peljati dekle pred oltar condurre la fanciulla all'altare
imeti kaj pred nosom avere qcs. davanti al naso
avtobus, vlak mu je ušel pred nosom l'autobus, il treno gli è scappato davanti il naso
pred očmi se mi megli mi sento male, mi si annebbia la vista
biti pred vrati (zima, izpit) essere alle porte
pred kratkim di recente, recentemente, poco fa, ultimamente
ekst. pred očmi sottocchio
imeti pred očmi avere sottocchio
pred smrtjo in extremis
ure pred svitom ore antelucane - predál (-a) m
1. cassetto; tiretto; ripiano, scomparto:
pošta poštni predal casella postale
2. bot. casella, loculo, loggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
potegniti kaj iz predala tirare fuori dal dimenticatoio
vsako stvar postaviti v svoj predal mettere tutto al proprio posto - preizkúšnja (-e) f
1. prova; knjiž. cimento:
postaviti pred hudo preizkušnjo sottoporre a dura prova
vzeti na preizkúšnjo assumere in prova
ne zdržati preizkušnje non reggere alla prova
šport. hitrostna preizkušnja prova di velocità
spretnostna preizkušnja prova di abilità
2. prova, collaudo; sperimentazione; esame; analisi:
preizkušnja avtomobila collaudo dell'automobile
preizkušnja novih učnih metod sperimentazione di nuovi metodi didattici
preizkušnja moči prova di forza (tudi pren.) - reálen (-lna -o) adj.
1. reale, vero; concreto; fondato sulla realtà:
realen in namišljen vero e fittizio
2. reale, realizzabile:
postavljati si realne cilje proporsi scopi reali, realizzabili
3. ekon. reale:
realni in nominalni dohodki redditi reali e nominali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. države realnega socializma i paesi del socialismo reale
pren. postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi a terra
šol. realna gimnazija liceo scientifico
mat. realna os hiperbole asse reale dell'iperbole
fiz. realna slika immagine reale
mat. realna točka punto reale
jur. realna unija Unione reale
lit. realni čas tempo reale
fiz. realni plin gas reale
mat. realno število numero reale - rekórd (-a) m
1. šport. record, primato:
doseči rekord conseguire un record
izboljšati rekord migliorare, battere un record
postaviti rekord stabilire un record
priznati rekord omologare un record
državni, osebni, svetovni rekord primato nazionale, personale, mondiale
rekord v teku na dvesto metrov il record dei duecento metri
2. pren. record:
napovedati filmu blagajniški rekord prevedere per una pellicola incassi record - rób (-a) m
1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
rob cestišča ciglio della strada
rob knjige margine del libro
kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
oster rob spigolo vivo
stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso
2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia
3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave
4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
lingv. jezični rob orlo della lingua
bot. listni rob margine fogliare
fiz. lomni rob margine di rifrazione
tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia - spomeník (-a) m monumeno, statua; sacrario; ekst. pl. spomeniki beni culturali:
ekst. pl. postaviti, zgraditi spomenik erigere un monumento, fare innalzare una statua
uliti spomenik fondere una statua
odkriti spomenik inaugurare un monumento
bronast, marmornat spomenik statua, monumento di bronzo, di marmo
konjeniški spomenik statua equestre
spomenik padlim il sacrario dei caduti
spomenik neznanemu junaku monumento al Milite Ignoto
naravni spomenik attrattiva naturale
nagrobni spomenik pietra tombale
lingv., hist. glagolski spomeniki testi glagolitici
rokopisni spomeniki manoscritti
lit. brižinski spomeniki (najstarejši rokopisi v slovenskem jeziku) manoscritti di Frisinga - stávljati (-am) imperf. glej postaviti | postavljati
- stèber (-bra) m
1. arhit. colonna;
postaviti steber erigere una colonna
betonski, lesen, marmornat, železen steber colonna di cemento armato, di legno, di marmo, di ferro
nosilni, okrasni, podporni steber supporto principale, colonna ornamentale, colonna di sostegno
pren. steber dima colonna di fumo
spominski steber colonna celebrativa
rel. votivni steber colonna votiva
2. navt.
privezni steber bitta
elektr. električni, telegrafski steber palo dell'elettricità, del telegrafo
3. pren. colonna:
steber društva, družine colonna della società, della famiglia
arhit. baza, deblo, kapitel stebra base, fusto, capitello della colonna
arhit. dvojni stebri colonne binate
dorski, jonski, korintski steber colonna dorica, ionica, corinzia
snopasti steber pilastro
sramotilni steber colonna infame
kapniški steber colonna calcitica
vet. roženi steber quarto (dello zoccolo)
mitol. Herkulova stebra Colonne d'Ercole - sténa (-e) f
1. parete; muro:
postaviti, sezidati steno alzare una parete
obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
ometati steno intonacare la parete
pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
čelna stena facciata
notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
predelna stena parete divisoria
španska stena paravento
stena iz desk tavolato
stena med oknoma trumeau
2. ekst. parete:
stene pohištva le pareti dei mobili
anat. trebušna stena parete addominale
3. alp. parete:
severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)
4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
stena predsodkov un muro di pregiudizi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
biti (kot) bob ob steno essere inutile
čeb. medcelična stena membrana cellulare
zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
bot. stena plodnice parete dell'ovario - stvár (-í) f
1. cosa, oggetto, effetto, arnese, aggeggio:
ljudje, stvari, pojavi gli uomini, le cose, i fenomeni
kovček z osebnimi stvarmi valigia con gli effetti personali
2. (bitje) cosa, coso, essere:
drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati l'esserino cominciò a sbattere le ali e a cinguettare
3. (kar ni potrebno ali mogoče natančneje imenovati) cosa, faccenda; situazione:
vsaka stvar ima svoj vzrok ogni cosa ha un suo perché
niti ena stvar ni ušla njegovim očem niente sfuggiva ai suoi occhi
stvari so se doma spremenile a casa la situazione è cambiata
zaupne stvari cose, faccende confidenziali
4. pren. (najvišji cilj določenega prizadevanja) causa:
boriti se za pravično stvar lottare, battersi per una causa giusta
5. (v povedni rabi) ○, questione, affare:
glavna stvar je, da si ostal živ l'importante è che tu sia rimasto vivo
to je stvar časa, dogovora, okusa è questione di tempo, di accordo, di gusti
(to je) tvoja stvar sono affari tuoi
6. (v medmetni rabi):
jasna stvar, vroče mu je chiaro, ha caldo
presneta stvar, spet me boli zob! maledizione! di nuovo questo dente!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari se zapletajo le cose si complicano
stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi il fatto è che l'uomo è al mondo anzitutto per vivere
vsaka stvar ima svoje meje c'è un limite in ogni cosa
evf. dekle ima že svoje stvari la ragazza ha già le sue cose, le mestruazioni
pren. postaviti stvari na pravo mesto mettere le cose al loro posto
pren. vzeti stvari v svoje roke decidere di qcs. in prima persona
ali ti je znano, kaj je na stvari? ne sai qualcosa?
to vendar ni taka stvar niente di speciale, niente di particolarmente difficile
kako to narediti, je seveda stvar zase come farlo è naturalmente un altro paio di maniche
dobre neokusne stvari le buone cose di pessimo gusto
filoz. stvar na sebi cosa in sé - súho (-ega) n (kopno) terraferma:
pren. postaviti koga na suho riportare, rimettere coi piedi a terra
potegniti na suho tirare a secco
počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua - šôtor (-óra) m tenda:
postaviti šotor rizzare, piantare la tenda
podreti šotor levare la tenda
cirkuški šotor tendone da circo
indijanski šotor wigwam
hišni šotor tenda a casetta
bibl. šotor s skrinjo zaveze tabernacolo - tábor (-a) m
1. accampamento, attendamento; ekst. tendopoli; campo; bivacco:
vojaški tabor accampamento
begunski tabor tendopoli per profughi
alp. bazni, višinski tabor campo base, campo alto
postaviti tabor accamparsi, mettere l'accampamento
podreti tabor levare l'accampamento
2. hist. luogo fortificato (nel Medioevo a difesa dai turchi); fortificazione
3. hist. comizio popolare (caratteristico della vita politica slovena negli anni 1868-1871)
4. campeggio (sportivo, di ricreazione, di studio), campo:
mednarodni poletni tabor Glasbene mladine campeggio internazionale estivo della Gioventù Musicale
5. polit. blocco, campo, area:
napredni tabor campo, area progressista
vzhodni, zahodni tabor blocco orientale, occidentale - taboríšče (-a) n
1. accampamento, campo:
postaviti taborišče accamparsi
begunsko taborišče campo profughi
vojaško taborišče accampamento
alp. bazno taborišče campo base
2. (stavbe za prisilno bivanje večjega števila ljudi) campo:
koncentracijsko taborišče campo di concentramento
uničevalno taborišče campo di sterminio - têmelj (-a) m
1. base, basamento, fondamento (pl. -a):
izkopati, postaviti temelje scavare, porre le fondamenta
kamnit temelj spomenika il basamento di pietra del monumento
2. pren. base, cardine, fondamento (pl. -i), caposaldo:
postaviti temelje za nadaljnji razvoj porre le basi del futuro sviluppo
značaj je temelj osebnosti il carattere è il cardine della personalità
3. pren. pl. (bistveni pojmi, načela znanstvenega, ideološkega sistema) basi, principi fondamentali:
temelji civilizirane družbe le basi della società civile
4. (v adv. rabi s predlogi) completamente, del tutto, dalle fondamenta:
uničiti do temelja, do temeljev distruggere dalle fondamenta
spremeniti iz temelja, v temeljih cambiare del tutto