Franja

Zadetki iskanja

  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • takójšnji (-a -e) adj. immediato, rapido, pronto:
    potrebovati takojšnjo pomoč aver bisogno di soccorso immediato
    takojšnji učinek effetto immediato, rapido
  • ulovíti (-ím) perf. ➞ loviti

    1. catturare; rib. prendere, pescare:
    uloviti tigra catturare una tigre
    uloviti ubežnika catturare il fuggitivo
    uloviti na trnek prendere all'amo

    2. ekst. acchiappare, prendere; pescare; captare:
    komaj uloviti vlak acchiappare il treno
    učitelj je ulovil učenca pri prepisovanju il maestro pescò lo scolaro mentre copiava
    uloviti klic na pomoč captare un SOS
  • úpati (-am)

    A) imperf. sperare, confidare; aspettarsi, aspettare (fiducioso):
    upati na ozdravitev sperare nella guarigione
    upati na pomoč aspettarsi aiuto

    B) úpati si, se (-am si, se) imperf. refl.

    1. ardire, arrischiare, azzardarsi; avventurarsi:
    ni si upal oporekati non ardiva protestare
    upati si na odprto morje avventurarsi in mare aperto

    2. (drzniti si) permettersi; presumere:
    kako si upate? come si permette?
    upa si soditi o nas presume di poterci giudicare

    3. osare:
    upam si trditi oso affermare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiž. ne upati si peritarsi
    nisem si upal motiti te mi peritavo disturbarti
  • ustávljati (-am) | ustáviti (-im)

    A) perf., imperf.

    1. fermare, arrestare:
    avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
    ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
    ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina

    2. fermare, interrompere; sospendere:
    ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
    ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
    avt. znak ustavi il segnale stop
    jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
    voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco

    B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.

    1. fermarsi, arrestarsi:
    hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
    ura se je ustavila l'orologio si è fermato
    v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel

    2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
    meso se mu je ustavilo si è schifato della carne

    3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
    ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
    pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
    srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
    kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po'
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • vèndar

    A) adv.

    1. veramente, cionondimeno:
    daleč od tega, da bi bili popolni, pa vendar senza pretendere di essere perfetti, cionondimeno

    2. (izraža nejevoljo, nestrpnost) suvvia, mai:
    odpri vendar suvvia, apri!
    kaj pa vendar počenjaš cosa mai stai combinando?
    pomoč prihaja. Vendar že stanno arrivando gli aiuti. Era ora!

    3. (poudarja samoumevnost povedanega) infin dei conti; poi; mica, affatto:
    to vendar ni nič težkega non è affatto difficile
    pa vendar ne, da se mu je kaj zgodilo non gli sarà mica successo qualcosa!

    B) konj. (v adverz. priredju) ma, eppure, tuttavia; anche se:
    težave niso velike, vendar obstajajo le difficoltà non sono insormontabili, ma ci sono
    vlaki prihajajo, vendar z zamudo i treni arrivano, ma in ritardo
  • vpíti2 (vpíjem) imperf.

    1. gridare, strillare, sbraitare:
    vpiti na ves glas gridare a perdifiato, a squarciagola; šalj. strillare come un'aquila
    vpiti na pomoč gridare aiuto

    2. pren. stridere; contrastare; gridare:
    barve, ki med seboj vpijejo colori che fra loro stridono
    krivice vpijejo do neba ingiustizie che gridano al cielo

    3. pren. (vpiti po) chiamare, richiedere:
    kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
  • vzajémen (-mna -o) adj.

    1. mutuo, reciproco, vicendevole:
    vzajemna pomoč solidarietà
    društvo za vzajemno pomoč società di mutuo soccorso
    vzajemno razumevanje comprensione reciproca

    2. knjiž. (skupen) comune, in comune:
    imeti s kom precej vzajemnih potez avere parecchi tratti in comune con qcn.
  • zahvalíti se (-im se) | zahvaljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. ringraziare:
    zahvaliti se darovalcu ringraziare il donatore
    zahvaliti se za pomoč ringraziare dell'aiuto
    pisno se zahvaliti ringraziare per iscritto

    2. (vljudno odkloniti, odklanjati) ringraziare, rifiutare cortesemente
  • zaklícati (-klíčem) perf. chiamare; gridare, invocare:
    zaklicati komu, za kom chiamare qcn.
    zaklicati za pomoč invocare aiuto
  • zalámljati (-am) | zalomíti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. spezzare, spaccare, rompere:
    zalamljati veje spezzare i rami

    2. spezzare, fratturare (l'osso, l'unghia)

    B) zalámljati se (-am se) | zalomíti se (-im se) imperf., perf. refl. girare, svoltare bruscamente:
    na vrhu se pot zalomi na levo in cima il sentiero svolta a sinistra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kadar se kaj zalomi, ga pokličejo na pomoč lo chiamano in aiuto ogni volta che insorgono difficoltà
  • zatékanje (-a) n

    1. il gonfiarsi, enfiagione:
    zatekanje nog enfiagione dei piedi

    2. il ricorrere, ricorso:
    zatekanje k prijateljem po pomoč il ricorrere agli amici per avere aiuto
  • zavráčati (-am) | zavrníti (-vŕnem) imperf., perf.

    1. ricacciare, far ritornare (le bestie al pascolo)

    2. respingere:
    zavračati sovražnikove napade respingere gli attacchi nemici

    3. respingere, rifiutare, ricusare:
    zavračati pomoč rifiutare gli aiuti
    zavračati funkcije ricusare gli incarichi

    4. rigettare, respingere; rifiutare; declinare, scartare:
    zavračati predloge respingere le proposte
    zavračati neustrezno pakirano blago respingere, scartare la merce male imballata

    5. ricusare, rifiutare:
    zavračati kakršenkoli nacionalizem respingere qualsiasi forma di nazionalismo

    6. disdegnare, avversare, respingere, rifiutare:
    zavračati vso moderno umetnost, češ da je dekadentna respingere in blocco l'arte moderna per il suo presunto decadentismo

    7. contrastare, rintuzzare:
    koga v razpravi ostro zavračati rintuzzare aspramente qcn. nella discussione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. telo je zavrnilo presajeni organ l'organo trapiantato è stato rigettato
    polit. zavrniti protestno noto respingere la nota di protesta
  • zavréči (-vŕžem)

    A) perf.

    1. buttar via, scartare:
    zavreči stare obleke buttar via gli abiti vecchi

    2. rinnegare, ripudiare; abbandonare:
    mati je zavrgla otroka la madre ha abbandonato il bambino

    3. rifiutare, respingere, ripudiare:
    zavreči vero staršev ripudiare la fede dei genitori

    4. respingere, rifiutare:
    zavreči pomoč, ponudbo rifiutare l'aiuto, l'offerta

    5. scartare, buttare:
    lesene pluge so že zdavnaj zavrgli gli aratri di legno sono stati scartati chissà da quando

    B) zavréči se (-vŕžem se) perf. refl. pren. trascurarsi, lasciarsi andare
  • zdravníški (-a -o) adj. di, del, da medico; medico; di medici:
    zdravniški poklic professione di medico
    zdravniški pregled visita medica
    zdravniško spričevalo certificato medico
    zdravniška pomoč assistenza medica
    zdravniški izvid referto; reperto
  • zímski (-a -o) adj. d'inverno, invernale:
    mrzel zimski dan una fredda giornata invernale
    zimska obleka abiti invernali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. zimska kolobarnica tricoloma (Tricholoma portentosum)
    zimska oblačila abiti invernali
    šport. zimska olimpijada olimpiadi invernali
    zimska pomoč soccorso invernale
    zimska pozeba distruzione invernale (delle piante)
    zimska raca anitra invernale (Clangula hiemalis)
    gastr. zimska salama salame misto
    gozd. zimska sečnja abbattuta invernale
    avt. zimske gume pneumatici invernali
    šol. zimski semester semestre invernale
    astr. zimski sončni obrat solstizio d'inverno
    šport. zimski športi sport invernali
    vrtn. zimski vrt giardino d'inverno
    zool. zimsko spanje letargo
  • zúnaj

    A) adv.

    1. (na zunanji strani) fuori, di fuori, esteriormente:
    zunaj kosmat kožuh una pelliccia a pelo esterno

    2. fuori:
    večerjati zunaj cenare fuori
    pomoč od zunaj aiuto di fuori, esterno

    B) zúnaj prep. (z rodilnikom) fuori (di):
    stanovati zunaj Ljubljane stare, abitare fuori Lubiana
    zunaj sezone so cene nižje fuori stagione i prezzi sono più bassi
    biti zunaj nevarnosti essere fuori pericolo
    roditi se zunaj zakona nascere figlio illegittimo
    jur. postaviti koga zunaj zakona mettere al bando qcn.
    šport. igrati, nastopiti zunaj konkurence giocare, gareggiare fuori concorso
    polit. državljan zunaj skupnosti extracomunitario