Franja

Zadetki iskanja

  • votíven (-vna -o) adj. rel. votivo:
    votivni dar offerta votiva
    votivna luč lampada votiva
    votivna maša messa votiva
    votivni oltar altare votivo
  • vréči (vŕžem)

    A) perf.

    1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
    vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
    silovito vreči scagliare, lanciare
    vreči proč buttar via
    vreči kovanec gettare la moneta
    vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
    vreči kocko gettare il dado
    vreči orožje gettare le armi
    vreči sidro gettare l'ancora
    šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
    vreči s sebe (konj) disarcionare
    vreči na obalo gettare sulla riva
    vreči bombe lanciare bombe
    vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
    pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

    2.
    vreči nazaj gettare indietro
    pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
    božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

    3.
    vreči na tla gettare a terra
    vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

    4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
    vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
    vreči koga na cesto gettare sul lastrico

    5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
    vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

    6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
    usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

    7.
    vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

    8.
    vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
    vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
    vreči iz sebe esplodere, sbottare
    vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

    9.
    vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
    vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
    impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

    10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
    kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
    glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
    nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
    pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
    vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
    pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
    vreči poljubček mandare un bacino
    pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
    pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
    pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
    pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
    vreči vlado abbattere il governo
    vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
    vreči iz postelje gettare dal letto
    vreči iz službe licenziare
    vreči iz spanja svegliare
    vreči iz tira sconvolgere, turbare
    vreči s prestola detronizzare
    pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
    publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
    pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
    vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
    vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
    vreči v ječo gettare in prigione
    vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
    pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
    vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
    vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
    pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
    pog. vreči čez vomitare
    kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    vreči iz stanovanja sfrattare
    vreči na tla abbattere, atterrare
    vreči nazaj rilanciare
    vreči s tečajev scardinare

    B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

    1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
    vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

    2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
    vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

    3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
    vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
    vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
    vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
    vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
    vrgel se je po očetu è suo padre sputato
  • zaobljúben (-bna -o) adj.

    1. del voto, del giuramento

    2. rel., um. votivo:
    zaobljubni dar dono votivo, ex voto
    zaobljubna luč lampada votiva
  • zapeljáti (-péljem) | zapeljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. trasportare, portare; recapitare (con un mezzo di trasporto):
    zapeljati do postaje, v mesto portare alla stazione, in città
    zapeljati avtomobil v garažo mettere l'auto nel garage

    2. (di veicolo) arrivare, portare, entrare; sorpassare:
    zapeljati pred hišo portare l'auto davanti alla casa
    prehitro zapeljati v ovinek entrare in curva, affrontare la curva troppo velocemente
    avtobus je zapeljal na postajo la corriera è arrivata alla stazione
    zapeljati v škarje rischiare lo scontro (nel sorpasso)

    3. andare, deviare, svoltare (con la macchina):
    zapeljati s parkirišča na cesto andare dal parcheggio sulla strada
    zapeljati naprej, nazaj andare avanti, fare marcia indietro
    zapeljati s ceste deviare dalla strada
    žarg. avt. zapeljati skozi rdečo luč passare col rosso, bucare un semaforo

    4. portare, condurre:
    zapeljati na sprehod, v kino portare qcn. a passeggio, al cinema

    5. pren. traviare, pervertire; indurre; ingannare:
    zapeljati koga h kraji indurre qcn. a rubare
    zapeljati koga v zmoto indurre qcn. in errore
    rel. zapeljati koga v greh indurre qcn. a peccare
    zapeljati koga s slabim zgledom traviare qcn. col cattivo esempio
    zapeljati koga na kriva pota sviare qcn. dalla retta via
    njen videz ga je zapeljal, da jo je imel za zdravo la credette sana, ingannato dall'aspetto esteriore

    6. sedurre:
    zapeljati koga z lepoto sedurre qcn. con la bellezza
    zapeljal jo je in potem zapustil la sedusse e poi abbandonò

    B) zapeljáti se (-péljem se) perf. refl. andare (con un mezzo di trasporto):
    zapeljati se z vlakom na morje andare al mare in treno
    pasti in se zapeljati po bregu navzdol cadere e scivolare giù per il pendio
  • zasvítati se (-am se) perf. refl.

    1. impers. (zdaniti se) albeggiare:
    na vzhodu se je zasvitalo a est albeggiava

    2. (pojaviti se) apparire; mostrarsi; brillare:
    luč se je zasvitala v temi nelle tenebre apparve, brillò una luce

    3. pren. capire, intuire:
    končno se jim je zasvitalo finalmente intuirono
  • zavóren (-rna -o) adj. del freno, dei freni, di frenaggio; frenante:
    zavorni pedal pedale del freno
    zavorna pot spazio di frenata
    žel. zavorna cokla scarpa
    avt. zavorna čeljust ganascia del freno
    zavorna luč luce d'arresto
    aer. zavorna raketa razzo deceleratore, retrorazzo
    žel. zavorna spojka accoppiatore per il freno
    zavorna tekočina liquido dei freni
    avt. zavorni boben, kolut, trak tamburo, disco, nastro del freno
    aer. zavorno padalo paracadute frenante
    avt. zavorno vzvodje tiranteria
  • zelèn (-êna -o)

    A) adj.

    1. verde; verdeggiante:
    zeleno listje foglie verdi
    bledo, rjavo, svetlo zelen verde pallido, marrone, chiaro
    grahasto, olivno, smaragdno, steklenično zelen verde pisello, oliva, smeraldo, bottiglia
    zelena polja campagna verde
    zeleni pas zona verde

    2. pren. verde, acerbo, immaturo; imberbe:
    jesti zeleno sadje mangiare frutta acerba
    zelena leta verde età

    3. pren. (zelo bled) pallido, smorto, verde:
    biti zelen od zavisti, strahu, jeze farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prižgati zeleno luč dare il beneplacito, il benestare
    pren. sesti za zeleno mizo sedere al tavolo delle trattative
    pren. priti na zeleno vejo riprendersi (economicamente), essere a cavallo
    bot. zelene alge alghe verdi, clorofite (sing. -e) (Chlorophyta)
    zool. zelena bičevnica driofide (Dryophis)
    pren. lov. zelena bratovščina i cacciatori
    kem. zelena galica vetriolo verde, solfato ferroso
    bot. zelena jelša ontano verde (Alnus viridis)
    bot. zelena lupina (pri orehih) mallo
    bot. zelena mušnica tignosa verde (Amanita phalloides)
    zool. zelena rega raganella (Hyla arborea)
    gastr. zelena solata insalata verde
    zool. zelena žolna picchio verde (Picus viridis)
    fot. zeleni filter filtro verde
    pog. hist. zeleni kader imboscati, disertori (dell'esercito austriaco nella I guerra mondiale)
    pog. kem. zeleni volk (bakrov acetat) acetato di rame, verderame
    zeleno steklo vetro da bottiglia

    B) zelêni (-a -o) m, f, n polit.
    na volitvah so zmagali zeleni i verdi hanno vinto alle elezioni
    suša je uničila vse zeleno la siccità ha danneggiato tutto il verde
    biti v zelenem essere vestito di verde
    inter. tristo zelenih! mille diavoli!
  • žárek1 (-rka -o) adj.

    1. forte:
    žarka luč luce forte

    2. carico, intenso (colore)

    3. knjiž. (zelo razgret) ardente; arroventato:
    žarko ozračje un clima arroventato
    žarko otrokovo čelo la fronte ardente del bambino

    4. knjiž. (ki izraža močno čustvo) ardente, violento, intenso:
    žarka ljubezen un amore ardente