Franja

Zadetki iskanja

  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • oznaníti (-im) | oznanjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. annunciare, notificare, rendere noto

    2. preannunciare; predire:
    oblaki oznanjujejo nevihto nuvole foriere di tempesta, nuvole che preannunciano la tempesta

    3. rel.
    oznanjevati evangelij diffondere il vangelo, evangelizzare
    PREGOVORI:
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda, s'imbroda
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • pêta (-e) f

    1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
    zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
    nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
    vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
    brusiti pete camminare, correre veloci
    pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
    lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
    odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
    obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
    biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
    gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
    imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
    biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
    biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
    anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

    2.
    igelna peta gambo (dell'ago)
    peta pluga la suola dell'aratro
    peta kose sperone della falce
    PREGOVORI:
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • potrpljênje (-a) n pazienza; sopportazione; calma:
    izgubiti potrpljenje perdere la pazienza
    malo potrpljenja! un po' di pazienza!, abbia(te) pazienza!
    za to delo je treba dosti potrpljenja per questo lavoro occorre (avere) la pazienza di un certosino
    pren. neizmerno potrpljenje, neskončno potrpljenje la pazienza di Giobbe
    PREGOVORI:
    potrpljenje je božja mast (samo revež je, kdor se z njo maže) campa, cavallo mio, che l'erba cresce
    potrpljenje železna vrata prebije chi la dura la vince
  • povíšati (-am) | poviševáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. innalzare, alzare, elevare:
    povišati glas alzare la voce

    2. aumentare, accrescere, rialzare:
    povišati cene aumentare i prezzi
    šport. povišati vodstvo accrescere il distacco

    3. (povzdigniti, povzdigovati) avanzare; pren. promuovere, elevare; esaltare:
    povišati koga avanzare qcn. di grado
    povišati koga v generala promuovere qcn. a generale
    poviševati koga do nebes levare qcn. alle stelle
    PREGOVORI:
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) povíšati se (-am se) | poviševáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. pren. aumentare, crescere:
    povišujejo se stroški zdravljenja crescono i costi delle cure mediche

    2.
    poviševati se s čim vantarsi, gloriarsi di qc.
  • pravíca (-e) f

    1. giustizia; giusto:
    iskati, najti pravico cercare, trovare giustizia
    to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica non è giusto che alcuni abbiano tutto, altri niente
    prepričan sem, da se bo pravica izkazala sono convinto che giustizia sarà fatta

    2. diritto; facoltà:
    imeti pravico do aver diritto a
    odpovedati se kaki pravici rinunciare a un diritto
    človekove, demokratične, pravne, ustavne pravice diritti dell'uomo, democratici, giuridici, costituzionali
    dedna pravica diritto all'eredità
    volilna pravica diritto di voto
    pravica do pritožbe diritto al ricorso
    pravica najmočnejšega il diritto del più forte
    po vsej pravici a buon diritto

    3. pren. (oblast, sodišče) giudici; giustizia:
    pravica je bila mnenja, da osumljeni ni bil prišteven i giudici furono del parere che l'imputato non fosse sano di mente, capace di intendere e volere
    priti v roke pravice cadere nelle mani della giustizia

    4. jur. diritto; proprietà:
    avtorska pravica proprietà artistica, letteraria
    avtorske pravice diritti d'autore, copyright
    angl. patentna pravica proprietà intellettuale

    5. po pravici:
    vse je šlo po pravici tutto fu fatto secondo giustizia
    po pravici ga imajo za nasilnega è giustamente considerato un violento
    da vam povem po pravici, sit sem že vsega a dire la verità, sono stufo di tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pravici je zadoščeno giustizia è fatta
    kdo ti je dal pravico tako govoriti con che diritto parli così?
    deliti pravico giudicare, sentenziare
    imeti vso pravico v zakupu avere il monopolio della verità
    izročiti koga pravici consegnare uno nelle mani della giustizia
    pravica pesti il diritto del più forte
    domovinska pravica diritto di cittadinanza
    lastninska pravica diritto di proprietà
    predkupna pravica diritto di prelazione
    politična pravica diritto politico
    hist. pravica prve noči diritto della prima notte, ius primae noctis
    hist. pravica do krvnega maščevanja faida
    hist. pravica paše escatico
    hist. pravica košnje erbatico
    pren. varuh pravice il custode dell'ordine
    jur. pravica miruje, zastara il diritto è sospeso, cade in prescrizione
    PREGOVORI:
    kdor ima moč, ima tudi pravico il diritto sta sempre dalla parte del più forte
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • préj

    A) adv.

    1. (v krajšem času, hitreje) prima:
    priti prej na delo venire prima al lavoro
    čim prej greš, tem bolje prima te ne vai, e meglio è
    čim prej quanto prima
    knjige je treba čim prej vrniti i libri devono essere, vanno restituiti quanto prima
    vrni se prej ko mogoče torna quanto prima, al più presto
    malo prej poc'anzi

    2. (izraža predhodnost, preteklost dejanja) prima, dinanzi; sopra:
    prej premisli, potem stori prima pensa e poi agisci
    zdaj govoriš, prej si pa molčal adesso parli, prima invece sei stato zitto
    prej bi bil premislil avresti dovuto pensarci prima
    dan prej il giorno prima
    moja mama se je prej pisala Slataper prima (di sposarsi), mia madre si chiamava Slataper

    3. (izraža večjo verjetnost) prima (che, di), piuttosto che, anziché:
    dal bi vse na svetu prej kot svojo svobodo darei tutto al mondo prima della mia libertà

    4. (z 'vse' izraža močno zanikanje) tutt'altro, anzi:
    nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej non sono stati mai amici, anzi
    prej ali slej pride streznjenje prima o poi viene il disinganno
    prej imenovani il sopraddetto
    prej navedeni il sopraindicato
    prej omenjeni il sopraccennato, il soprammenzionato
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva meglio macina

    B) préj ko konj.

    1. (v časovnih stavkih) prima che, prima di:
    vojne bo konec, prej ko mine leto la guerra finirà prima che passi un anno

    2. (v primerjalnih odvisnikih) prima:
    prej ko začnemo, prej bomo nehali prima si comincia e prima ci si sbriga
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • príti (prídem) perf. ➞ prihajati

    1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
    priti v mesto venire in città
    vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario

    2.
    priti ven venire fuori, uscire
    priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
    priti na obisk venire a trovare qcn.
    priti na pomoč venire, correre in aiuto
    priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
    priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
    priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
    priti iz zemlje germogliare, spuntare
    priti v pristanišče venire in porto, approdare
    priti na mizo venire in tavola
    priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
    priti po koga venire a prendere qcn.
    priti na vrsto essere di turno, toccare
    priti na misel venire, saltare in mente
    priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
    priti do zaključka pervenire alla conclusione

    3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
    gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
    obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia

    4. (nastopiti) venire, arrivare;
    solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
    prišla je vročina è arrivato il caldo
    prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
    spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene

    5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
    kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
    izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
    to pride pod točko dve questo viene al punto due

    6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
    z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
    priti do prepričanja convincersi
    priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare

    7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
    v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba

    8. pog. priti na:
    na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
    koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?

    9. pog. priti pod:
    naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
    del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia

    10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
    radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
    priti z nekim vprašanjem domandare

    11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
    koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?

    12.
    priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
    priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
    priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
    priti do izraza essere evidente, chiaro
    priti k pameti mettere la testa a posto
    priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
    priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
    priti na dražbo essere messo all'incanto
    priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
    priti v poštev esser preso in considerazione
    pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
    priti v navado diventare abitudine
    impers. pog. priti slabo sentirsi male
    prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
    priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
    priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
    priti na grmado finire sul rogo
    priti na idejo ricordarsi, venire in mente
    priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
    priti na jezik dire
    pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
    priti na konja riuscire, essere a cavallo
    priti na tapeto venire discusso, trattato
    ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
    priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
    priti na oder essere messo in scena, rappresentato
    priti na beraško palico ridursi sul lastrico
    priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
    priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
    priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
    priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
    priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
    priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
    priti na slabše scapitarne
    priti na svet venire al mondo, nascere
    priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
    priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
    priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
    priti (čisto) ob pamet sragionare
    priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
    priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
    priti pred oči vedere, venire a portata di mano
    priti pred sodišče essere portato in tribunale
    priti v javnost divenire di dominio pubblico
    priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
    priti v leta invecchiare, essere vecchio
    priti v meso in kri diventare abitudine
    priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
    priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
    priti v pregovor divenire proverbiale
    priti v promet essere in vendita, in circolazione
    priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
    priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
    priti v zavest diventare coscienti di qcs.
    priti v zobe ljudem essere calunniato
    priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
    priti daleč aver successo, riuscire, farcela
    kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
    priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
    pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
    pren. priti naproti venire incontro
    ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
    pog. priti prav servire, venire a proposito
    pog. priti proč crepare
    priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
    pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
    priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
    pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
    rel. priti v nebesa andare in paradiso
    šport. priti v finale arrivare alle finali
    priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
    priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
    priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
    priti z zamudo arrivare in ritardo
    priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
    jur. priti (kot priča) comparire
    priča ni prišla il teste non è comparso
    priti na cilj giungere al traguardo
    priti na vrh raggiungere la vetta
    priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
    priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
    priti do česa venire in possesso di qcs.
    priti do resnice attingere alla verità
    priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
    priti do vrhunca culminare
    priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
    priti iz zapora uscire di prigione
    priti iz luknje sbucare
    priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
    pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
    priti na dan trapelare
    priti na misel sovvenire
    priti ob dober glas discreditarsi
    priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
    priti ob voljo svogliarsi
    priti po kaj prelevare
    priti prej anticipare; precorrere
    priti v pravem trenutku andare a fagiolo
    priti v stik contattare
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • profitírati (-am) imperf., perf. pog. profittare, guadagnare; ricavare
    PREGOVORI:
    kdor ne riskira, ne profitira chi non risica, non rosica
  • ráno adv. presto, di buonora
    PREGOVORI:
    kdor rano vstaja, mu kruha ostaja chi si alza di buon matino, guadagna il suo quattrino
  • reševáti (-újem) | rešíti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. salvare, recuperare:
    reševati potresnike izpod ruševin salvare i terremotati dalle macerie

    2. liberare (ostaggi, prigionieri); ekst. trarre d'impaccio

    3. risolvere (problemi, indovinelli)

    4. adm. sbrigare, evadere (pratiche, domande)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. rešiti mrežo parare il tiro
    rešiti enačbo risolvere l'equazione

    B) reševáti se (-újem se) | rešíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. salvarsi:
    reši se, kdor se more! si salvi chi può!
    pren. rešiti se v zadnjem trenutku salvarsi in corner

    2. liberarsi; spiccicarsi; affrancarsi:
    rešiti se nadležneža liberarsi di un rompiscatole
    rešiti se vsiljivca spiccicarsi da un ficcanaso
    rešiti se pomanjkanja affrancarsi dal bisogno
    rešiti se iz zadrege disimpacciarsi
    rešiti se (iztrgati se iz)
    prijema svincolarsi da una stretta
  • riskírati (-am) perf., imperf. pog. (tvegati) rischiare:
    pri reševanju je riskiral življenje nell'operazione di salvataggio rischiò la vita
    PREGOVORI:
    kdor riskira, profitira chi non risica, non rosica
  • sejáti1 (séjem) imperf.

    1. agr. seminare; ekst. spargere, lanciare:
    sejati pšenico seminare il grano
    sejati in saditi seminare e piantare
    pren. letalo je sejalo bombe l'aereo lanciava le bombe
    krogle so sejale smrt le pallottole seminavano morte

    2. pren. seminare, diffondere, suscitare:
    sejati razdor, sovraštvo, sum seminare discordia, odio, sospetto
    sejati laži diffondere menzogne

    3. vagliare, setacciare:
    sejati moko setacciare la farina
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • skózi

    A) adv.

    1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
    rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
    pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
    vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

    2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
    pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

    3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
    s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
    prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
    šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

    4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
    med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

    B) skózi prep.

    1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
    izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
    oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
    prebiti se skozi težave superare le difficoltà
    peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

    2. (za izražanje časa) durante, per,○:
    skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
    varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

    3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
    ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

    4. iti skozi:
    kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
    predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
    prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
    avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
    pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo
  • smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

    1. ridere:
    smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
    smejati se šalam ridere delle barzellette
    smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
    smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
    smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
    veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
    kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
    zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

    2. pren. ridere; sorridere:
    sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
    prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
    pren. smejati se v brk sogghignare
    pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
    smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
    PREGOVORI:
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo
  • smôla (-e) f

    1. resina:
    smreke izločajo smolo gli abeti secernono la resina
    drevesna smola resina
    čevljarska smola pece da calzolaio
    črna smola pece nera
    fenolna smola resina fenolica
    umetna (vinilna) smola resina sintetica (vinilica)

    2. pren. scalogna, disdetta, disgrazia, iella, sfortuna; vulg. sfiga:
    kakšna smola! che scalogna!, che disdetta!
    iron. smola pa taka! quando si nasce con la camicia!
    smola pri igri sfortuna, guigne
    prinašati smolo portare scalogna, sfortuna
    drži se ga smola ha la sperpetua addosso, è perseguitato dalla sfortuna, la sfortuna si è accanita contro di lui
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito