Franja

Zadetki iskanja

  • móker (-kra -o)

    A) adj.

    1. bagnato:
    mokra cesta strada bagnata
    mokra obleka abito bagnato
    moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
    moker omet intonaco fresco
    mokro čelo fronte madida di sudore
    mokro oko occhio bagnato di pianto

    2. umido:
    moker svet terreno umido, landa umida

    3. pren. piovoso:
    moker april aprile piovoso

    4. teh. a umido:
    mokri tisk stampa a umido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
    držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
    mokra barva vernice fresca
    kem. mokra destilacija distillazione frazionata
    teh. mokra montaža montaggio a umido
    obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
    elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
    alp. mokri plaz lavina di neve umida
    adm. mokri žig timbro a inchiostro
    kozm. mokro britje rasatura a umido

    B) mókri (-a -o) m, f, n
    na mokrem sedeti sedere sul bagnato
    iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
    potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare
  • móna (-e) f vulg. nareč. tonto, stupido; mona nareč.; vulg.
    držati se kot kaka mona avere un'aria intontita
  • múla3 (-e) f muso, musoneria, broncio; grugno:
    držati, kuhati, pasti mulo fare, mettere, portare il broncio
  • načêlo (-a) n principio; criterio, norma; dettato; insegna:
    držati se načel essere fedele ai principi
    odstopati od načel violare i principi, contravvenire ai principi
    moralna, vzgojna načela principi morali, educativi
    načelo javnosti il principio della trasparenza
    humanistična, krščanska načela i principi umanistici, cristiani
    v načelu in linea di massima
    imeti čudna načela o čem avere strane idee di, su qcs.
    ekon. ekonomsko načelo principio di economicità
    filoz. načelo protislovja, vzročnosti principio di contraddizione, di causalità
    jur. inkvizicijsko načelo principio inquisitorio
  • nazáj adv.

    1. indietro, addietro:
    nekaj korakov nazaj pochi passi addietro
    naprej in nazaj avanti e indietro
    nagniti se nazaj chinarsi indietro
    avt. vožnja nazaj retromarcia
    navt. nazaj z vso močjo! indietro tutta!

    2. (izraža gibanje ali smer proti izhodišču) di ritorno; (kot glag.prefiks) re-, ri-:
    nazaj grede al ritorno
    nesti nazaj riportare, portare indietro
    vreči sovražne čete nazaj respingere le truppe nemiche
    klicati nazaj richiamare
    dobiti nazaj riavere
    pot nazaj je zaprta la strada di ritorno è interrotta
    vožnja tja in nazaj viaggio di andata e ritorno
    ta plemena so še zelo nazaj sono tribù molto arretrate
    bot. nazaj obrnjen retrorso
    nazaj peljati ricondurre
    nazaj poklicati richiamare
    nazaj poslati rimandare, rinviare
    nazaj postaviti ricollocare
    nazaj pripeljati ricondurre
    nazaj se obrniti rigirarsi
    nazaj vzeti riprendere
    nazaj zapoditi ricacciare

    3. (izraža usmerjenost v preteklost) indietro, addietro:
    spomin sega nazaj do prvih let il ricordo ritorna (indietro) ai primi anni
    pogled nazaj uno sguardo indietro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti nazaj (nazadovati) regredire
    pog. nazaj se držati pri delu essere pigri
    nazaj se držati pri jedi, pijači controllarsi, essere parchi nel mangiare, nel bere
    držati se nazaj pri prepiru dominarsi, controllarsi nella lite
    trg. kupljenih stvari ne jemljemo nazaj la merce acquistata non può essere scambiata
    povedati nekaj krepkih nazaj ribattere aspramente
    pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal al sentire la cosa rimase sbalordito
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola, ritrattare
  • nékaj (nečésa)

    A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
    počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
    nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
    nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
    pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
    nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
    nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
    imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
    dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
    evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
    imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
    ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
    v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
    PREGOVORI:
    boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

    B) nékaj adv.

    1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
    nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
    prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
    poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

    2. pren. un po', un tantino, alquanto:
    kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

    3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
    njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
    pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
    nekaj več ali manj suppergiù, più o meno
  • nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
    povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
    kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
    avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
    letalska nesreča sciagura aerea
    nesreča pri delu infortunio sul lavoro
    elementarne nesreče calamità naturali
    življenjske nesreče le traversie della vita
    po nesreči inavvedutamente, per disavventura
    po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
    na nesrečo disgraziatamente
    nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
    nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
    biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
    držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
    PREGOVORI:
    sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
    nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
    nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
    prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • ob prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
    spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
    položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
    navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

    2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
    biti ob službo perdere il lavoro
    priti ob dobro ime perdere la reputazione

    II. (z mestnikom)

    1. a, accanto, allato a, lungo:
    klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
    sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
    železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

    2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
    ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
    ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
    pren. ob svitu al canto del gallo

    3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
    ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

    4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
    pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
    peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
    ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
    ob likvidaciji in sede di liquidazione

    5. (za izražanje sredstva) con, a:
    delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
    služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
    stati bok ob boku stare fianco a fianco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
    obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
    živeti ob kom vivere con uno
    opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
    šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
    študent ob delu studente lavoratore
    držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
    korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba
  • obdržáti (-ím)

    A) perf. ➞ držati

    1. tenere:
    obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti

    2. tenere, mantenere:
    obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena

    3. tenere, serbare:
    obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo

    4. trattenere:
    obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione

    5. conservare; coltivare:
    obdržati predpise conservare le norme
    obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta

    6. mantenere:
    obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale

    7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare

    8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
    obdržati novico zase tenere per sé la notizia

    B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
    vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato

    2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
    takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obdržati se na površini tenersi a galla
    obdržati se na nogah restare in piedi
    obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere
  • ozádje (-a) n

    1. fondo; retro, parte posteriore:
    pren. stopiti v ozadje passare in seconda linea

    2. sfondo

    3. pren. retroscena;
    delovati iz ozadja agire da dietro le quinte, di nascosto
    stati, držati se v ozadju tenersi nell'ombra, non metterssi in vista
    anat. očesno ozadje fondo oculare
  • pést (-í) f

    1. pugno:
    stisniti pest stringere il pugno
    udariti s pestjo po mizi battere col pugno sulla tavola

    2. (majhna količina) pugno; palmo:
    za pest dolarjev per un pugno di dollari
    ne imeti v lasti niti pesti zemlje non possedere un palmo di terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pesti me srbijo ho voglia di menare, di pestare qcn.
    držati, tiščati pesti za koga tifare per qcn., desiderare il successo, la fortuna di qcn.
    okusiti pesti nekoga subire le violenze di qcn.
    pokazati komu pesti mostrare i pugni a qcn.
    to je pravici pest v obraz un pugno in faccia alla giustizia
    dobiti koga v pest prendere qcn. tra le grinfie
    smejati se komu v pest ridere di qcn. sotto i baffi
    začelo se je s prepirom, končalo s pestmi la faccenda cominciò con una lite, finì a pugni
    z jekleno pestjo narediti red v državi fare ordine nel Paese con pugno di ferro
    delati na lastno pest fare di propria iniziativa
    biti nagle jeze in trdih pesti essere un attaccabrighe
    pravica pesti la ragione del più forte
  • pijánec (-nca) | -nka (-e) m, f alcolizzato (-a), ubriacone (-a); alcolista, etilista, pog. trincone (-a); scolabottiglie:
    kvartalni pijanec etilista saltuario
    notorični pijanec etilista inveterato
    zdravljenje pijancev terapia degli alcolizzati
    pren. držati se svojih nazorov kakor pijanec plota non deflettere dai propri principi, restare testardamente attaccato alle proprie convinzioni
  • plót (-a) m steccato, recinto, cinta; siepe; (okoli vrta) chiudenda; ingraticciata:
    lesti čez plot arrampicarsi sullo steccato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    držati se svojih nazorov kot pijanec plota essere incrollabile, fermo nei propri principi; essere inflessibile, rigido
    pren. imeti kaj za plotom nascondere qcs.
    pren. ne videti preko svojega plota non vedere al di là del naso
    pren. skakati čez plot essere infedele, correre la cavallina, mettere le corna
  • podpázduha (-e) f anat. ascella:
    držati se koga za podpazduho tenere qcn. sottobraccio
  • pogrèb (-éba) m

    1. funerale, funerali; sepoltura; tumulazione, esequie:
    pogreb bo na državne stroške i funerali si svolgeranno a spese dello stato
    iti na (čigav) pogreb andare al funerale (di qcn.)
    nesti koga k pogrebu portare al cimitero, seppellire qcn.
    pren. držati se kot na pogrebu avere una faccia da funerale

    2. pren. funerale, mortorio; pianto:
    na zabavi je bilo kot na pogrebu la festa fu un funerale, un mortorio
  • pokônci adv. diritto, eretto; su, in piedi:
    držati se pokonci stare diritto
    komaj se držati pokonci reggersi a malapena in piedi
    pren. upanje ga drži pokonci la speranza lo mantiene in vita
    planiti pokonci alzarsi su, balzare in piedi
    pren. biti pokonci (biti zdrav, bolje se počutiti) essere sani, stare bene; (biti buden, vstati) stare su, stare svegli, alzarsi (biti vznemirjen, pozoren) essere in subbuglio; stare all'erta; (biti zaposlen) essere impegnati
    biti zgodaj pokonci alzarsi presto
    ob zločinu je bilo pokonci vse mesto il delitto sconvolse l'intera città
    pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija alla ricerca del delinquente erano impegnate tutte le forze dell'ordine
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. lasje so mi šli pokonci mi si rizzarono i capelli, presi una terribile paura
    pren. držati pokonci (podjetje, revijo ipd. ) tenere in piedi (un'azienda, una rivista,...)
    pren. imeti ušesa pokonci essere tutto orecchi
    pren. nositi glavo pokonci andare con la testa eretta
    pren. postaviti se pokonci ribellarsi
    pren. spraviti otroke pokonci (vzgojiti) allevare i bambini
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • pokóra (-e)

    A) f

    1. rel. penitenza; espiazione:
    delati pokoro far penitenza
    držati se, kakor bi pokoro delal avere una faccia da funerale

    2. pren. tribolazione

    3. pren. (kdor povzroča težave) disastro, peste

    B) pokóra inter. disgraziato; vulg. fottuto:
    pokora pijana! ubriaco della malora!
  • pomémbno adv. in misura notevole, notevolmente, considerevolmente, spiccatamente:
    pomembno se držati comportasi con sussiego, darsi arie (di persona importante)
  • pòst (pôsta) m

    1. rel. digiuno; giorno di digiuno, tempo di digiuno:
    držati se posta osservare il digiuno
    prelomiti post rompere il digiuno

    2. pren. digiuno, astinenza, dieta:
    hoče shujšati in zato se je odločil za občasen post volendo dimagrire si è deciso di seguire temporaneamente una dieta