Franja

Zadetki iskanja

  • kontrovêrza (-e) f (nasprotje, nasprotnost, spor) controversia, contrasto; conflitto:
    delo je povzročilo ostre znanstvene kontroverze l'opera provocò tra gli studiosi forti controversie
  • konzervátorski (-a -o) adj. di conservazione; di, del conservatore:
    konzervátorsko delo lavoro di conservazione, del conservatore
    konzervatorska delavnica laboratorio di conservazione
  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • krítika (-e) f

    1. critica; critici:
    literarna kritika critica letteraria
    uničujoča kritika critica demolitrice, stroncatura
    žaljiva, zlonamerna kritika critica offensiva, malevola
    delo je doživelo uspeh pri občinstvu kot pri kritiki l'opera ha avuto un successo di pubblico e di critica
    tekstna kritika critica testuale
    filoz. kritika kritike metacritica

    2. giudizio negativo, appunto
  • lévi (-a -o) adj.

    1. sinistro:
    leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
    levi breg reke riva sinistra del fiume
    levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

    2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
    leva organizacija organizzazione di sinistra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
    vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
    pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
    pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
    obrt. leva petlja maglia rovescia
    mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
    grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
    nareč. leva žena adultera
    levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
    polit. levi center centrosinistra
    šport. levi krilec mediano sinistro
    strojn. levi navoj vite sinistrorsa
    nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
    šport. levo krilo ala sinistra
  • matemátičen (-čna -o) adj. matematico, della matematica:
    matematični simbol simbolo matematico
    matematično pravilo regola matematica
    izražati se z matematičnim jezikom esprimersi con linguaggio della matematica
    opravljati delo z matematično doslednostjo eseguire il lavoro con coerenza matematica
    matematična analiza analisi matematca
    matematična formula formula matematica
    matematična lingvistika linguistica matematica
    matematična logika logica matematica
    matematični dokazi prove matematiche
    matematični izraz espressione matematica
    matematično nihalo pendolo semplice, matematico
    matematične koordinate coordinate cartesiane
  • mêdel (-dla -o) adj.

    1. debole, fioco:
    medla svetloba luce fioca

    2. fiacco, debole, generico, anemico, asfittico:
    medlo delo un'opera anemica

    3. (zmeden, nejasen) confuso, oscuro

    4. pren. fiacco, svigorito, esausto, bolso; cascante:
    medla proza prosa bolsa
    medla domišljija fantasia svigorita, stanca

    5. lieve, tenue
  • mèzden (-dna -o) adj. salariale; salariato:
    mezdni delavec salariato
    mezdno delo lavoro salariato
    mezdna povišanja aumenti salariali
  • mímo

    A) adv. accanto, davanti:
    hoditi, iti mimo passare davanti
    nobenega avtomobila ni mimo non c'è, non passa nessuna automobile
    biti mimo passare
    pog. pogledati mimo non guardare negli occhi
    udariti, ustreliti mimo fare un buco nell'acqua
    obišči nas, če prideš mimo vieni a trovarci, se passi da queste parti
    glavno delo je že mimo il grosso del lavoro è fatto

    B) mímo prep.

    1. accanto a, davanti:
    šel je mimo mene, ne da bi me pogledal mi è passato accanto senza degnarmi di uno sguardo

    2. star. (kljub) malgrado:
    vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir la guerra scoppiò malgrado tutti gli sforzi per evitarla

    3. star. (razen) eccetto, fuorché, all'infuori di:
    ne zna drugega jezika mimo materinega non sa altra lingua all'infuori di quella materna

    4. star. (s primernikom, v pomenu 'kakor') che, di:
    lepša je mimo vseh è la più bella di tutte
    ne moremo mimo tega dejstva non possiamo ignorare il fatto
    govoriti drug mimo drugega parlarsi senza capirsi
    privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov privilegi conseguiti in dispregio delle norme vigenti
  • mójster (-tra) m

    1. pren. (kdor zna kaj dobro narediti) maestro:
    ta zidar je mojster un muratore che è un vero maestro
    mojster besede bravo scrittore
    mojster dleta bravo scultore
    mojster taktirke bravo direttore d'orchestra
    stari mojstri i classici

    2. (najvišje usposobljen v obrtni stroki) maestro, mastro:
    kuharski, predilni, tesarski mojster maestro cuoco, filatore; mastro d'ascia
    vaja dela mojstra la pratica fa il maestro
    mojster skaza guastamestieri
    mojster in pol maestro provetto
    kor. baletni mojster direttore del corpo di ballo
    hist. cehovski mojster maestro di corporazione
    muz. koncertni mojster primo violino
    šah. mednarodni, nacionalni mojster maestro internazionale, nazionale
    gled. odrski mojster tecnico allestitore
    rad. tonski mojster tecnico del suono
    PREGOVORI:
    delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
  • monumentálen (-lna -o) adj.

    1. (ki ima velike razsežnosti) monumentale

    2. (ki ima izjemne vrednote) monumentale:
    monumentalno delo opera monumentale
    arhit. monumentalen vhod propilei
    monumentalno obokano stebrišče porticato
  • môški (-ega)

    A) m uomo; maschio:
    bradat, lep, mlad moški un uomo barbuto, bello, giovane
    frizer za moške barbiere
    stranišče za moške gabinetto per uomini

    B) môški (-a -o) adj.

    1. maschile, maschio:
    moški potomec discendente maschile

    2. (nanašajoč se na moške) maschile, maschio, da uomo, virile; mascolino:
    moški glas voce maschile, mascolina
    moška obutev calzatura maschile, da uomo
    moška lepota bellezza virile
    anat. moški ud membro virile, pene; pog. uccello, pisello
    tosk. bischero; vulg. cazzo
    moško stranišče orinatorio, vespasiano; vulg. pisciatoio
    moško delo lavoro pesante, da uomini
    hiša potrebuje moške roke la casa ha bisogno di un maschio
    bot. moška rastlina pianta maschile
    lit. moška rima rima tronca
    biol. moška spolna celica cellula germinale maschile
    biol. moška spolna žleza ghiandola germinale maschile
    bot. moški cvet fiore staminifero
    lingv. moški spol genere maschile
    muz. moški zbor coro maschile
  • mrzíti (-ím) imperf. odiare (a morte); detestare, aborrire; esecrare; ripugnare:
    mrzi fizično delo detesta il lavoro manuale, il lavoro manuale gli ripugna
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • nadomestílo (-a) n

    1. ekst. surrogato, succedaneo

    2. pagamento, rimborso, indennità; compensazione; contropartita; riparazione; risarcimento:
    nadomestilo za ločeno življenje indennità di residenza
    navt. nadomestilo za iztovarjanje tiraggio
    nadomestilo za nadurno delo straordinario
  • nadúren (-rna -o) adj. straordinario (lavoro), soprannumero:
    nadurno delo straordinari
  • nadzírati (-am) imperf. controllare, avere il controllo di; sorvegliare; vigilare; ispezionare; piantonare; guardare, badare a (tudi ekst.):
    nadzirati delo, poslovanje controllare il lavoro, la gestione
    nadzirati investicije controllare gli investimenti
    nadzirati otroke badare ai bambini
    sovražne čete nadzirajo most il nemico ha il controllo del ponte
    nadzirati s patruljami pattugliare
    nadzirati promet sorvegliare il traffico
  • najémanje (-a) n

    1. affitto, l'affittare

    2. l'assumere, assunzione; reclutamento:
    najemanje delavcev za delo na tujem reclutamento di lavoratori per l'estero
    najemanje kredita increditamento
  • nájti (nájdem)

    A) perf.

    1. trovare, ritrovare, rinvenire, rintracciare:
    v leksikonu je našel več napak nel vocabolario ha trovato vari errori
    najti izgubljeno stvar trovare l'oggetto perduto
    živina najde sama domov la mandria trova da sola la strada per tornare
    najti delo, stanovanje trovare un lavoro, un alloggio

    2. (z glagolskim samostalnikom)
    najti milost, pomoč, tolažbo trovare pietà, aiuto, conforto
    najti užitek trovare piacere
    predlog zakona ni našel soglasja med poslanci la proposta di legge non ha trovato concordi i parlamentari
    vedno se najde kdo, ki godrnja ci sarà sempre qualche brontolone
    ob tem ne najdem besed non trovo parole
    fant, da mu ne najdeš para un ragazzo che non ne trovi di uguali
    večjih pijancev ne najdeš ubriaconi così non ne trovi
    najti skupen jezik trovare un linguaggio comune, essere d'accordo su qcs.
    le kaj najde na njem?! non so cosa ci trovi
    PREGOVORI:
    lepa beseda lepo mesto najde parola detta a tempo è come pomo d'oro su piatto d'argento
    kdor išče, najde chi cerca trova
    tudi slepa kura včasih zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

    B) nájti se (nájdem se) perf. refl.

    1. pren. trovare la propria strada, scoprire le proprie possibilità; riprendersi

    2. pog. trovarsi, incontrarsi
  • napolníti (-im) | napolnjeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. riempire; caricare:
    napolniti sode z vinom riempire le botti di vino
    napolniti orožje caricare l'arma

    2. assiepare, affollare, gremire:
    napolniti trg affollare la piazza

    3. dilagare; investire:
    prostor je napolnila močna svetloba una luce abbagliante si diffuse per il vano

    4. occupare:
    delo mu napolnjuje življenje il lavoro occupa completamente la sua vita
    afera je napolnila stolpce časopisov le colonne dei giornali erano pieni dei particolari dello scandalo
    dvorano so napolnili do zadnjega kotička la sala era gremita fin nell'angolo più remoto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. napolniti akumulator, baterijo, kondenzator caricare l'accumulatore, la batteria, il condensatore
    napolniti do roba rabboccare
    napolniti do vrha ricolmare
    knjiž. napolniti s hlapi vaporare
    naponiti (glavo) s podatki impinzare, imbottire la testa di dati

    B) napolníti se (-im se) | napolnjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. riempirsi, colmarsi; gremirsi