Franja

Zadetki iskanja

  • óžji (-a -e) adj. komp. od ozek

    1. più stretto:
    cesta postaja ožja la strada si fa più stretta

    2. stretto, ristretto:
    ožji krog cerchia ristretta
    v ožjem pomenu in senso stretto
    ožji sorodnik parente stretto
    v najožjem krogu fra i più intimi
  • perílo (-a) n

    1. biancheria, bucato; lingeria:
    prati, likati perilo lavare, stirare la biancheria
    obešati perilo appendere, stendere il bucato
    bombažno, sintetično perilo biancheria di cotone, biancheria sintetica
    košara za perilo cesta della biancheria
    posteljno perilo biancheria da letto
    spodnje perilo biancheria intima
    moško, žensko perilo biancheria da uomo, per signora
    šivilja za perilo cucitrice di bianco

    2. fiziol.
    mesečno perilo mestruazione, flusso mestruale
  • pomèn (-éna) m

    1. significato, senso, valore, accezione, uso:
    pomen besede je nejasen il significato della parola è poco chiaro
    prvotni pomen besede il significato originario, la base della parola
    leksikalni pomen besede il senso lessicale della parola
    preneseni pomen senso figurato
    slovnični pomen senso grammaticale; valore grammaticale
    v pomenu nel senso di
    Prešeren je pesnik v najvišjem pomenu besede il Prešeren è poeta nel senso più alto della parola

    2. (vitale) importanza, attualità, rilievo:
    cesta je za razvoj področja velikega pomena la strada è di grande importanza per lo sviluppo della zona
    šolstvo je dejavnost družbenega pomena la scuola è un settore di vitale importanza per la comunità

    3. pren.
    biti brez pomena, ne imeti pomena non avere senso, essere senza senso
    brez pomena je govoriti o tem non ha senso parlare di ciò
  • pomŕzel (-zla -o) adj. gelato (in superficie), ghiacciato (in superficie):
    pomrzla cesta strada ghiacciata
  • prédnosten (-tna -o) adj. preferenziale, prioritario; privilegiato:
    prednostna pravica priorità
    prednostne carine dazi preferenziali
    prednostni pogoj condizione privilegiata
    prednostna cesta strada con diritto di precedenza
  • prelámljati (-am) | prelomíti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. spezzare in due; spezzare

    2. mancare di parola, venir meno alla parola; violare:
    prelamljati obljube venir meno alle promesse
    prelomiti (dano) besedo venir meno alla parola data, mancare di parola
    prelomiti zakon violare, trasgredire la legge

    3. pren. rompere:
    prelomiti s starim načinom življenja rompere col vecchio modo di vivere
    prelomiti s kom rompere con qcn., non aver più a che fare con qcn.

    B) prelámljati se (-am se) | prelomíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. spezzarsi, spaccarsi, rompersi

    2. pren. passare:
    poletje se hitro prelomi v jesen l'estate passa presto all'autunno
    na ovinku se cesta prelomi dopo la curva la strada scende ripida
    iron. glej, da se pri delu ne prelomiš vedi di non sforzarti troppo
  • presékati (-am) | presekávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. tagliare (in due) pren.
    presekati gordijski vozel tagliare il nodo gordiano
    gozd. presekati sestoj tagliare il bosco con una cessa

    2. tagliare, spaccare:
    presekati ovinek tagliare la curva

    3. pren. tagliare, intersecare:
    tam cesta preseka železniško progo in quel punto la strada taglia la linea ferroviaria
    presekati komu pot tagliare la strada a qcn.

    4. pren. interrompere, troncare:
    šefov nenadni prihod je presekal pogovore l'arrivo improvviso del capo troncò il chiacchiericcio

    5. mat. sezionare; med. sezionare, praticare una sezione

    B) presékati se (-am se) | presekávati se (-am se) perf., imperf. refl. tagliarsi la strada (attraverso)
  • prevésiti (-im) | prevéšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. spenzolare, far penzolare:
    prevesiti noge čez rob ležišča far penzolare le gambe oltre l'orlo del giaciglio

    2. ricoprire, rivestire:
    prevesiti stene s tapetami ricoprire le pareti con carta da parati

    B) prevésiti se (-am se) | prevéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. tracollare:
    tehtnica se prevesi la bilancia tracolla

    2. scendere, declinare, volgere:
    cesta se tam prevesi lì la strada comincia a scendere
    leta, ko se človeku življenje prevesi anni in cui la vita dell'uomo declina
    deževno vreme se je prevesilo v sončno il tempo piovoso volge al sereno
    poletje se je prevesilo v jesen l'estate sta volgendo all'autunno
  • prikljúčen (-čna -o) adj. di attacco, di presa; di raccordo; di giunzione;
    priključni kabel cavo di raccordo
    priključno vozilo rimorchio
    žel. priključni tir ferrovia, binario di raccordo
    priključni drog sbarra di raccordo, asta di collegamento
    elektr. priključna doza scatola di giunzione
    priključna omarica cassetta di manovra
    strojn. priključna gred albero di trasmissione
    priključni prirobek bocchettone
    priključna cesta bretella, raccordo
  • promenáden (-dna -o) adj. di, da, per passeggio:
    promenandna cesta passeggio
    promenandna palica bastone da passeggio
    muz. promenadni koncert concerto all'aperto
    navt. promenandni krov ponte di passeggio
    pren. promenadni lev bellimbusto, vagheggino; dandy
  • ráven (-vna -o)

    A) adj. diritto, retto, pari; piano, liscio; uguale:
    ravna cesta strada diritta
    mat. ravna črta linea retta, retta
    ravno zemljišče terreno piano
    čoln z ravnim dnom barca a fondo piatto
    raven kot sveča dritto come un fuso, impettito
    ravna proga rettilineo, rettifilo
    grad. ravna streha tetto piatto, lastrico solare
    sorodniki v ravni črti parenti in linea ascendentale
    ravna površina (npr. mize) superficie piana; il piano della tavola; ekst. pianale; arhit. riposo

    B) rávno (-ega) n terreno piano:
    hiša stoji na ravnem la casa sorge su un terreno, un tratto piano
  • razbremenílen (-lna -o) adj.

    1. di scarico, di alleggerimento, di decongestionamento:
    razbremenilna opora sostegno di alleggerimento
    rabremenilna cesta strada ausiliaria
    razbremenilni kanal canale di scarico, di scolo

    2. jur. di, a discarico; attenuante:
    razbremenilna priča teste a discarico
    razbremenilne okoliščine circostanze attenuanti
  • razdrápan (-a -o) adj. logoro, dissestato, sbrindellato; ruvido:
    razdrapani čevlji scarpe logore, scalcagnate
    razdrapana cesta strada dissestata
    razdrapane roke mani coperte di graffi
    razdrapano lubje bora la corteccia ruvida del pino
  • réd (-a) m

    1. ordine:
    dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
    spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
    odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
    v državi vlada red nel paese regna l'ordine
    obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
    prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

    2. ordinamento, assetto, sistema:
    gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
    fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

    3. dnevni red ordine del giorno:
    dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

    4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
    abecedni red ordine alfabetico
    besedni red ordine delle parole
    voj. bojni red ordine di battaglia

    5. vozni red orario:
    ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

    6. star. (vrsta) fila:
    v gosjem redu in fila indiana

    7. rel. ordine:
    beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
    frančiškanski red Ordine Francescano
    jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

    8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
    družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

    9. šol. star. (ocena) voto:
    negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

    10. (visoko odlikovanje) ordine;
    podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
    red častne legije (ordine della) Legione d'onore

    11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
    strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
    cesta prvega reda strada di prima categoria

    12. pog. v redu in ordine, a posto:
    on je v redu človek è una persona a posto
    avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
    v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
    z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

    13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
    če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
    v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gled. lože prvega reda balconata di prima fila
    čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
    demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
    jur. dedni red ordine di successione
    mat. red odvoda ordine della derivata
  • rímski (-a -o) adj.

    1. hist. romano:
    rimski imperij impero romano
    rimski nos naso romano
    rimska volkulja lupa romana
    polit. rimski pozdrav saluto romano, fascista
    rimsko pravo diritto romano

    2. (ki se nanaša na današnji Rim) romanesco, romano; ekst. capitolino:
    rimska kuhinja cucina romana
    lingv. rimsko narečje dialetto romanesco

    3. rel. (rimskokatoliški) (cattolico) romano, di Roma:
    rimska in pravoslavna cerkev la Chiesa di Roma e la Chiesa ortodossa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. rimska beseda, rimski izraz romanismo
    hist., muz. rimska bojna trobenta buccina
    astr. Rimska cesta Via lattea
    tisk. rimska črka carattere romano
    rimska tehtnica stadera
    mat. rimske številke numeri romani
    hist. rimski limes il limes romano
    šport. rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana
  • sékati (-am)

    A) imperf.

    1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
    gozd sekati na golo disboscare totalmente
    sekati glave decapitare, tagliare le teste

    2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
    cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

    3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
    svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

    4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
    veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
    s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

    5. pog. sekati jo (iti) andare:
    sekati jo peš andare a piedi

    6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
    žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
    (z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
    bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
    pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
    mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

    B) sékati se (-am se) imperf. refl.

    1. stracciarsi (alle giunture)

    2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
    na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
    mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane
  • spólzek (-zka -o) adj.

    1. sdrucciolevole, sdruccioloso, scivoloso; viscido:
    spolzka cesta strada sdrucciolevole
    spolzek kot riba viscido come un pesce

    2. grasso, salace, osceno:
    spolzko govorjenje discorsi osceni
  • stránski (-a -o) adj.

    1. laterale, di lato, di fianco:
    stranski oltar, glavni oltar altare laterale, altare maggiore
    stranski vhod ingresso laterale
    stranski pogled veduta di lato

    2. laterale, collaterale, accessorio, generico, marginale:
    stranska cesta via, strada laterale
    gled. stranski igralec attore generico
    stranska (sorodstvena) linija linea collaterale

    3. marginale, secondario; extra:
    stranska vprašanja questioni, problemi marginali
    stranski zaslužek guadagno extra
    stranski proizvod sottoprodotto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. stranska korenina radice avventizia
    hidr. stranski jez contrargine
    šport. stranski sodnik guardalinee, segnalinee
    obl. stranski šiv stelo, baghetta
    geogr. stranski tok diffluente
    farm. stranski učinek effetto collaterale
    elektr. stranski vod derivazione
    navt. stransko bočno jadro scopamare
  • strésati (-am) | strésti (strésem)

    A) imperf., perf.

    1. scuotere, agitare, scrollare, sbattere, dimenare:
    konj stresa grivo il cavallo scuote la criniera
    stresti komu roko stringere la mano di qcn.
    stresati steklenico agitare la bottiglia

    2. versare, gettare, spargere:
    stresati krompir na kup gettare le patate sul mucchio

    3. (s tresenjem odstranjevati) sbattere:
    stresati prt, rjuho sbattere la tovaglia, il lenzuolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. stresati dovtipe, šale raccontare barzellette
    pren. stresati letnice, podatke kar iz rokava snocciolare date, dati
    pren. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario
    pren. stresti jezo, nejevoljo na koga sfogare rabbia, malumore su qcn.
    stresati smeh ridere di cuore, a crepapelle
    smejati se, kot bi orehe stresal ridere ad alta voce, sguaiatamente
    pren. stresti ploho kletvic snocciolare una sequela di bestemmie
    stresati koga za lase, za ušesa tirare i capelli, le orecchie a qcn.

    B) strésati se (-am se) | strésti se (strésem se) imperf., perf. refl.

    1. scuotersi, riscuotersi

    2. battere, sbattacchiare; rabbrividire:
    šipe so se stresale od grmenja il tuono faceva battere i vetri
    stresti se od groze, strahu rabbrividire dall'orrore, dalla paura

    3. cadere fuori, riversarsi:
    košara je polna, zato se jabolka stresajo la cesta è piena perciò le mele cadono fuori

    4. stresati, stresti se nad koga sfogarsi su qcn., sfogare la rabbia su qcn.:
    otroci ga ujezijo, potem se pa nad ženo strese i bambini lo fanno arrabbiare, poi lui si sfoga sulla moglie
  • svetíti (-im)

    A) imperf.

    1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
    mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
    medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
    rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda

    2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
    svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    že sveti beli dan s'è fatto già giorno
    v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
    iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi

    B) svetíti se (-im se) imperf. refl.

    1. brillare, luccicare, risplendere:
    mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano

    2. pren. riflettersi, stagliarsi:
    cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
    njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
    začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce