Franja

Zadetki iskanja

  • skúhati (-am)

    A) perf. ➞ kuhati

    1. cucinare, cuocere; fare, preparare:
    skuhati domače jedi cucinare piatti casalinghi
    skuhati kosilo, večerjo preparare il pranzo, la cena
    skuhati gostom, za družino cucinare per gli ospiti, per la famiglia
    skuhati polento fare la polenta
    skuhati čaj, kavo fare il tè, il caffè

    2. preparare; distillare; fare:
    skuhati marmelado fare la marmellata
    skuhati žganje distillare l'acquavite
    skuhati oglje fare la carbonella

    3. pren. combinare (guai, pasticci); ordire, tramare:
    ta bo še kakšno skuhal costui è capace di farne di tutti i colori
    skuhati zaroto ordire una congiura
    skuhati si lepo godljo, kašo cacciarsi, mettersi in un bel pasticcio
    skuhati kaj pametnega fare qcs. di intelligente
    skuhati neverjetno zgodbo inventare una storia di sana pianta

    B) skúhati se (-am se) perf. refl. pren.

    1. (nastati, razviti se) venirne, uscirne:
    kdo ve, kaj se bo iz tega skuhalo chissà cosa ne verrà fuori

    2. morire, crepare dal caldo; avere troppo caldo;
    v vagonu smo se skuhali nella vettura si crepava letteralmente dal caldo
  • skúpen (-pna -o) adj.

    1. comune, collettivo:
    druži jih skupno delo li unisce il lavoro comune
    skupni grob tomba comune
    gostje so imeli skupno kosilo gli ospiti consumarono il pranzo in comune
    skupen obisk razstave visita collettiva della mostra
    skupna korist il bene comune
    skupen redkim ljudem comune a pochi
    skupno življenje vita in comune

    2. comune, analogo, identico:
    imeti skupen cilj avere un obiettivo comune
    imeti skupen pogled na kaj avere identiche vedute su qcs.

    3. complessivo, totale; unitario, globale:
    skupna cena nekega dela il costo complessivo di un lavoro
    skupni stroški spesa totale
    skupni napori sforzi unitari
    jur. skupna hipoteka ipoteca comune
    ekon. skupna naložba joint venture
    skupna paša compascolo
    skupna spalnica camerata, dormitorio
    skupna uprava amministrazione comune
    mat. najmanjši skupni mnogokratnik minimo comune multiplo
    mat. največji skupni delitelj massimo comun divisore
    mat. skupni imenovalec denominatore comune
    skupni znesek montante; somma complessiva, totale
    bivanje coabitazione, convivenza
    jur. skupno imetje (zakoncev) comunione dei beni tra i coniugi
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    pren. govoriti, najti skupni jezik avere analoghe vedute su qcs.
    skupna ležišča alloggiamento in comune
  • spodóben (-bna -o) adj.

    1. ammodo, bravo, civile, corretto, decoroso, perbene; cristiano:
    spodobno dekle una ragazza ammodo
    spodobno obnašanje atteggiamento decoroso

    2. (primeren, ustrezen) decente, decoroso, degno, dignitoso, onesto:
    spodobna cena prezzo moderato
    spodobno plačilo degna ricompensa
  • stálen (-lna -o) adj.

    1. continuo, costante; fisso; stabile, permanente; assiduo:
    stalni izdatki uscite permanenti
    vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka mantenere costanti la temperatura e l'umidità dell'aria
    stalen značaj carattere stabile
    stalna cena prezzo fisso
    stalna komisija commissione permanente
    stalni gostje ospiti assidui

    2. (ki traja brez prekinitve) permanente, continuo; frequente:
    živeti v stalni negotovosti vivere in un'incertezza permanente
    stalne pritožbe i frequenti reclami

    3. (ki ga kdo ima, uporablja ob vsaki priložnosti) fisso, abitudinario:
    stalno bivališče dimora fissa, domicilio
    stalni gost habitué
    stalen obiskovalec (razstav) aficionado (delle mostre d'arte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stalna deformacija deformazione permanente
    lov. stalna divjad selvaggina stanziale
    stalna količina quantitativo stabile
    ekon. stalna plača stipendio fisso
    stalna pesniška oblika forma poetica stabile
    pošta stalna telefonska zveza collegamento telefonico permanente
    žel. stalna vozovnica biglietto permanente
    voj. stalna vojska esercito stanziale
    stalni član socio effettivo
    mat. stalni člen termine costante
    gled. stalni lik maschera
    fiz. stalni magnet calamita permanente
    gost. stalni menu menù ordinario
    lingv. stalni naglas accento fisso
    lingv. stalni pridevek attributo permanente
    zool. stalni ptič uccello stazionario
    šol. nekdaj stalni učitelj maestro in pianta stabile
    anat. stalni zob dente permanente
    stalno brenkanje strimpellio
    stalno brisanje strofinio
    stalno kroženje rigirio
    stalno premetavanje sballottio
    stalno zbadanje punzecchio
    gled. stalno gledališče teatro stabile
    stalno plačilo appannaggio
  • stroškóven (-vna -o) adj. del costo, dei costi; delle spese:
    stroškovni račun conto delle spese
    stroškovna cena prezzo di costo
  • subskripcíjski (-a -o) adj. di prenotazione:
    subskripcijska cena prezzo di prenotazione
  • továrniški (-a -o) adj. di, della fabbrica; di fabbricazione; manifatturiero:
    tovarniški delavec operaio (di fabbrica)
    tovarniško vodstvo direzione della fabbrica
    tovarniški izdelki prodotti di fabbrica, manifatturieri
    tovarniški dimnik ciminiera
    tovarniška cena prezzo di fabbrica
    tovarniška napaka difetto di fabbricazione
    tovarniške odplake rifiuti industriali
  • tŕžen (-žna -o) adj. di, del mercato; venale:
    tržne zakonitosti le leggi del mercato
    tržni dan giorno di mercato
    tržno gospodarstvo economia di mercato
    tržna cena prezzo di mercato, prezzo venale
  • ugóden (-dna -o) adj. favorevole, propizio, buono, conveniente, opportuno; felice; positivo:
    ugodna novica buona notizia
    ugoden vtis impressione buona, favorevole
    ugoden veter vento favorevole
    ugodna cena prezzo conveniente
    ugoden izid esito felice
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • velikoprodájen (-jna -o) adj. trg. all'ingrosso:
    velikoprodajna cena prezzo all'ingrosso
  • vézan (-a -o) adj. legato; rilegato; fisso:
    vezana cena prezzo fisso
    vezana knjiga libro rilegato
    lit. vezana beseda poesia
    ekon. vezana hranilna vloga deposito vincolato
    na kisik vezana kovina metallo legato all'ossigeno
    les. vezana plošča pannello di compensato
    fiz. vezane posode vasi comunicanti
    vezani elektron elettrone accoppiato
    les. vezani furnir legno compensato
    vezani moški uomo sposato, coniugato
    kem. vezani kisik ossigeno legato
    vezan v polusnje rilegato in mezza pelle
    obrt. vezano okno finestra all'inglese
  • vkljúčno adv.

    1. incluso, inclusivamente, compreso; entro:
    prošnje je treba oddati do vključno 1. januarja le domande vanno presentate entro e non più tardi del 1o gennaio

    2. incluso, compreso:
    cena kosila (s pogrinjkom in postrežbo) je okoli pettisoč tolarjev il pranzo costa sui cinquemila talleri, tutto compreso
    organizirati poročno slavje vključno z vsem, kar gre zraven organizzare una festa di nozze con tutti i suoi annessi e connessi
  • zádnji (-a -e)

    A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
    zadnja stran ultima pagina
    zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
    zadnje kolo ruota posteriore
    ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
    boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
    v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
    zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
    zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
    zadnje novice ultime notizie
    to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
    napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
    vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
    biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
    premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
    zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
    otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
    pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
    boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
    evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
    žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
    ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
    to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
    pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
    pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
    iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
    pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
    pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
    pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
    pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
    avt. zadnji most treno posteriore
    jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
    bibl. zadnja večerja ultima cena
    rel. zadnja popotnica viatico
    vet. zadnja golen garretto
    avt. zadnja meglenka retronebbia
    evf. zadnja plat posteriore, didietro
    pog. zadnja pogruntavščina ultima
    zadnja rešitev ultima ratio
    lit. zadnja stanca tornata
    zadnja stran retro, tergo
    voj. zadnja straža retroguardia
    zadnji del govejega stegna girello
    navt. zadnji jambor mezzana
    astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
    anat. zadnji možgani metencefalo
    avt. zadnje okence lunotto
    grad. zadnje ometavanje stabilitura

    B) zádnji (-a -e) m, f, n
    zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
    boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
    do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
    diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
    bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi
  • zeló adv.

    1. molto, assai, tanto, oltremodo:
    zelo se mi mudi ho molta fretta, ho una terribile fretta
    zelo smo se imeli radi ci eravamo tanto amati

    2. (v ital. se visoka stopnja izrazi tudi z absolutnim superlativom):
    zelo bogat molto ricco, ricchissimo
    zelo dober molto buono, buonissimo, ottimo
    zelo ugodna cena un prezzo convenientissimo
    zelo majhen piccolissimo
    zelo reven poverissimo; knjiž. miserrimo
    zelo slab pessimo
    do cilja je še zelo daleč la meta è ancora lontanissima
    vstajati zelo zgodaj alzarsi prestissimo
    takih primerov je zelo veliko di casi così ce ne sono moltissimi

    3. (v ital. se visoka stopnja lahko izrazi tudi s predponami arci-, extra-, stra-, ultra- itd.);
    zelo tanek extrasottile
    zelo star stravecchio
    zelo kratek ultracorto
    zelo hiter ultrarapido
    zelo občutljiv ultrasensibile
    zelo vesel arcicontento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zelo mrzel siberiano
    zelo neurejen caotico
    zelo slab infimo
    zelo visok (cene) astronomico
  • zlató (-á) n

    1. oro:
    zlato se sveti l'oro luce, luccica
    barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
    cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
    zrnca zlata granelli d'oro

    2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
    prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

    3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

    4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
    zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

    5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
    ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
    človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
    zlata vredne besede parole d'oro
    česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
    vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
    prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
    kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
    kopati se v zlatu nuotare nell'oro
    izpiranje zlata lavaggio dell'oro
    belo zlato oro bianco
    črno zlato oro nero
    min. kačje zlato biotite gialla
    samorodno zlato oro puro
    PREGOVORI:
    čas je zlato il tempo è oro
    govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
    ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
    kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
    zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure
  • zmámiti (-im) | zmámljati (-am) perf., imperf.

    1. adescare; richiamare

    2. sedurre, allettare, conquistare; indurre:
    visoka cena je zmamila marsikaterega lastnika, da je prodal parcelo i buoni prezzi indussero più di un proprietario a vendere il terreno
  • zonegáviti (-im) perf. (izraža dejanje, ki se noče imenovati) abs. dire, farfugliare;
    zonegaviti s čim aggiustare qcs.
    zonegaviti skladbo assassinare un brano musicale
    zonegaviti večerjo pasticciare, abborracciare la cena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dekle se je zonegavilo s tujcem la ragazza ha avuto una relazione con un forestiero