Franja

Zadetki iskanja

  • dogájanje (-a) n avvenimenti, fatti; knjiž. accadimento, azione; biol. processo:
    živeti odmaknjeno od dogajanja v svetu vivere lontano dai fatti del mondo
    pisatelj je postavil dogajanje v kmečko okolje lo scrittore ambienta l'azione nel mondo contadino
  • dohódek (-dka) m

    1. pl. dohodek, dohodki reddito, entrate; ekst. paga, salario, stipendio:
    imeti dober dohodek avere un buon reddito
    davek od dohodkov imposta sull'entrata
    osebni dohodek reddito individuale

    2. ekon. profitto

    3. ekon.
    narodni dohodek reddito nazionale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    katastrski dohodek rendita fondiaria
    proračunski dohodek bilancio
  • dôl adv.

    1. giù, ingiù:
    hoditi gor in dol andare su e giù

    2. inter. abbasso:
    dol z izdajalci! abbasso i traditori!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gledati na koga od zgoraj dol guardare qcn. dall'alto in basso
    hoditi po sobi gor in dol andare su e giù per la stanza
    pog. jedi ne spraviti dol non riuscire a mandare giù il cibo
    pren. klobuk dol pred kom cavarsi il cappello, far tanto di cappello a uno
    en dinar gor ali dol lira più, lira meno; e crepi l'avarizia
    zamera gor, zamera dol, treba je povedati bisogna dire tutto, costi quel che costi, anche se (l'interlocutore) se la prende a male
    pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • dóm (-a) m

    1. casa; dimora; domicilio, abitazione:
    iti od doma, z doma andare, uscire di casa
    urediti, ustvariti si dom farsi la casa
    rad se držati doma essere tutto casa (e famiglia)
    trg. dostava na dom consegna, recapito a domicilio

    2. (stavba, ustanova v določen namen) casa, istituto:
    dijaški, študentski dom casa dello studente
    dom za starejše občane (prej dom onemoglih) casa di riposo per anziani
    dečji dom colonia per bambini
    dom kulture casa della cultura
    dom za slepe istituto per ciechi
    počitniški dom colonia (estiva)
    kazensko-poboljševalni dom casa di correzione, riformatorio
    planinski dom rifugio alpino
    zdravsteni dom poliambulatorio

    3. (posvetovalno ali zakonodajno telo) camera:
    spodnji in zgornji dom angleškega parlamenta Camera bassa e Camera alta del parlamento inglese
  • domá adv.

    1. a casa, in casa:
    doma pri starših in casa dei genitori

    2. (v domačem kraju, v domači deželi) in casa; in patria; da noi, dalle nostre parti, nel nostro paese, nel paese nativo:
    osnovno šolo je obiskoval doma la scuola elementare la frequentò nel paese nativo
    kaj izdelovati doma fabbricare, produrre in patria, nel paese
    šport. igrati doma giocare in casa

    3. (po rodu):
    biti doma iz bogate hiše provenire da famiglia benestante
    od kod si doma? di dove sei?, da dove vieni?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. biti doma v čem essere forte in qcs., intendersi di qcs.
    počutiti se kakor doma sentirsi come a casa propria
    PREGOVORI:
    povsod je dobro, doma je najboljše a ogni uccello suo nido è bello
    ljubo doma, kdor ga ima casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembi una badia
  • drgetáti (-ám) imperf.

    1. tremare; sussultare:
    drgetati od mraza, od razburjenja tremare dal freddo, dall'eccitazione

    2. pren. tremare, trepidare
  • drhtéti (-ím) imperf. ➞ zadrhteti

    1. tremare; tremolare:
    drhteti od mraza, od razburjenja tremare dal freddo, dall'eccitazione
    odsevi luči drhtijo na vodi i riflessi della luce tremolano sulla superficie dell'acqua

    2. knjiž. (biti čustveno vznemirjen) tremare; trepidare

    3. knjiž. (biti opazen) avvertirsi, leggersi:
    strah drhti v njegovem pogledu nel suo sguardo si legge la paura
  • dróga (-e) f

    1. farm. droga;
    narkotične droge narcotici

    2. knjiž. (mamilo) droga, stupefacente:
    uživati droge drogarsi, prendere la droga, fare uso di droga
    odvisnost od drog assuefazione agli stupefacenti, tossicodipendenza
    pren. žarg. omamljenost od droge viaggio
    prekupčevanje z drogami traffico, commercio della droga
    razpečevalec droge spacciatore di droga
  • drúgi (-a -o)

    A) num.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
    Filip II. Filippo II
    v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

    2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
    žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
    hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

    3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
    oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

    4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
    na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
    po drugi strani d'altra parte

    5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
    en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
    upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

    6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
    imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je moj drugi jaz è il mio alter ego
    blago iz druge roke merce di seconda mano
    pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
    evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
    pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
    film. drugi plan secondo piano
    sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
    mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
    drugi glas voce seconda
    šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
    šport. druga postava squadra di rincalzo
    hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. secondo (-a):
    drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
    avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

    2. eden ... drugi altro (-a):
    eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
    eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
    eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

    3. eden ... drug altro (-a):
    bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
    hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
    padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro
  • drugód adv.

    1. (drugje) altrove:
    misli so mu drugod i suoi pensieri sono altrove

    2. altrove, in altro luogo:
    on ni od tod, je od drugod lui non è di qui, è di un altro luogo
  • drvén (-a -o) adj.

    1. (lesen) di legno, ligneo:
    biti drven od mraza irrigidirsi, farsi rigido dal freddo

    2. pren. (neroden, okoren) goffo, maldestro
  • držáva (-e) f

    1. stato; paese:
    predstavljati, ustanoviti, voditi državo rappresentare, fondare, guidare uno stato
    kontinentalna, pomorska država paese continentale, marittimo
    absolutistična, demokratična država stato assolutistico, democratico
    zvezna država stato federale
    ločitev cerkve od države separazione fra Chiesa e Stato
    hist. mestna država (v starem veku) città stato, polis; (v srednjem veku) comune

    2. (državni aparat) stato

    3. publ. (država, državna oblast) Palazzo
  • enájst (-ih) numer. undici
    a) v samostalniški rabi:
    od enajstih so živi še trije di undici ne sono in vita ancora tre
    pridem ob enajstih vengo alle undici
    b) v prilastkovi rabi:
    z enajstimi možmi con undici uomini
    c) inv.
    leži v sobi enajst è ricoverato nella stanza numero undici
  • fànt (fánta)

    A) m

    1. giovanotto, giovane, ragazzo:
    lep, postaven fant un bel giovane
    na fanta ostriženo dekle ragazza con capelli alla maschietta, à la garçonne

    2. scapolo; ekst. vitellone

    3. pren. (pogumen, odločen moški) uomo:
    pokazati se fanta comportarsi da uomo

    4. (doraščajoča oseba moškega spola) ragazzo:
    v razredu je več fantov kot deklet nella classe ci sono più ragazzi che ragazze

    5. pog. (sin) figlio (maschio); (vajenec) giovane (di bottega), ragazzo, garzone

    6. ragazzo; innamorato; fidanzato

    7. igre fante:
    pikov fant fante di picche
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. fant od fare ragazzo in gamba
    fant, kakršnih gre dvanajst na ducat un giovane mediocre, insignificante

    B) inter.

    1. (za izražanje navdušenja) fantastico:
    fant, kako pojejo fantastico come cantano bene!

    2. (za izražanje nejevolje, jeze) madonna:
    fant, si sitna madonna, quanto sei noiosa!
  • fára (-e) f rel. (župnija) parrocchia; parrocchia (chiesa o ufficio, dimora del parroco):
    nikoli ni prestopil meje domače fare non ha mai passato i confini della propria parrocchia
    pog. fant od fare ragazzo in gamba
    petje se je razlegalo čez devet far il canto si sentiva molto lontano
    pren. na žegnanje so prišli iz sedmih far alla sagra venne gente da ogni dove
  • fec inter.

    1. (izraža odpust) marsc, via marsc:
    ubogaj ali pa od hiše fec! ubbidisci o via di casa marsc!

    2. (izraža naglo kretnjo) zac:
    če ne plačate elektrike, jo bomo odklopili — fec se non paga la luce, gliela tagliamo, zac
  • gíbati (gíbljem)

    A) imperf.

    1. muovere

    2. knjiž. (povzročati, pospeševati kako dejanje) muovere, essere il motore

    B) gíbati se (gíbljem se) imperf. refl.

    1. (premikati se, hoditi) muoversi, spostarsi:
    vozilo se lahko giblje po kopnem in po vodi il veicolo può muoversi per terra e in acqua

    2. (zadrževati se kje) muoversi, essere; essere circoscritto:
    nezadovoljstvo se giblje v mejah režimsko dopuščene kritike lo scontento è circoscritto nell'ambito di una critica tollerata dal regime

    3. (biti v določenem razponu, biti približno ocenjen) muoversi, andare, oscillare; essere stimato:
    proizvodnja jekla se giblje od deset do petnajst tisoč ton letno la produzione dell'acciaio va dalle dieci alle quindicimila tonnellate annue
    škoda se giblje od dveh do treh milijonov i danni sono stimati sui due o tre milioni
  • glád (-ú) m (lakota) fame; indigenza:
    čutiti, utešiti glad avere fame; levarsi, togliersi la fame
    umirati od gladu morire di fame
  • glás (-ú) m

    1. voce; suono:
    globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
    tenek, visok glas voce acuta, alta
    hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
    vesel, žalosten glas voce allegra, triste
    moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
    oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
    na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
    med. menjati glas mutare la voce

    2. (oglašanje živali) voce, verso:
    glas kosa il chioccolio del merlo

    3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
    zbor moških in ženskih glasov coro misto
    muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

    4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
    glas zvonov il suono delle campane
    glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
    glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
    glas violine il canto di un violino

    5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
    širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
    biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
    biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
    priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

    6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
    glas vesti la voce della coscienza

    7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
    zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

    8. lingv. suono:
    lingv. zliti glas affricata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
    povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
    biti na glasu essere noto, famoso
    bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
    jur. posvetovalni glas voto consultivo
    PREGOVORI:
    dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso