míren (-rna -o) adj.
1. calmo, tranquillo, placido, quieto:
miren in tih človek un individuo calmo e di poche parole
morilec ni imel mirne vesti l'omicida non aveva la coscienza tranquilla
2. (ki je brez hrupa) tranquillo:
miren lokal un locale tranquillo
miren kraj ritiro, eremo
3. (ki se skoraj ne premika) calmo:
mirno morje mare calmo
4. (ki je brez razburljivih dogodkov) tranquillo:
mirno življenje una vita tranquilla
5. (ki je brez vojne) pacifico
6. (ki se ne pojavlja z veliko intenzivnostjo) calmo, placido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako sem rekel in mirna Bosna ho detto così e basta
mirne duše lahko greste potete andare tranquilli
le mirno kri calma!
imeti mirno roko avere una mano ferma
moja vest je mirna ho la coscienza tranquilla
Zadetki iskanja
- monotón (-a -o) adj. (enoličen) monotono; uniforme, noioso, grigio:
monotono življenje una vita grigia
mat. monotona funkcija funzione monotona - nadomestílo (-a) n
1. ekst. surrogato, succedaneo
2. pagamento, rimborso, indennità; compensazione; contropartita; riparazione; risarcimento:
nadomestilo za ločeno življenje indennità di residenza
navt. nadomestilo za iztovarjanje tiraggio
nadomestilo za nadurno delo straordinario - namázan (-a -o) adj.
1. spalmato; lucidato
2. ingrassato, lubrificato
3. pren. imbellettato; pren.
imeti dobro namazan jezik avere la parlantina sciolta, avere molta chiacchiera
biti z vsemi mažami namazan essere un furbo di tre cotte
življenje mu je z medom namazano vive come un pascià, come un papa
iti vse kot namazano andare liscio come l'olio - napolníti (-im) | napolnjeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. riempire; caricare:
napolniti sode z vinom riempire le botti di vino
napolniti orožje caricare l'arma
2. assiepare, affollare, gremire:
napolniti trg affollare la piazza
3. dilagare; investire:
prostor je napolnila močna svetloba una luce abbagliante si diffuse per il vano
4. occupare:
delo mu napolnjuje življenje il lavoro occupa completamente la sua vita
afera je napolnila stolpce časopisov le colonne dei giornali erano pieni dei particolari dello scandalo
dvorano so napolnili do zadnjega kotička la sala era gremita fin nell'angolo più remoto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. napolniti akumulator, baterijo, kondenzator caricare l'accumulatore, la batteria, il condensatore
napolniti do roba rabboccare
napolniti do vrha ricolmare
knjiž. napolniti s hlapi vaporare
naponiti (glavo) s podatki impinzare, imbottire la testa di dati
B) napolníti se (-im se) | napolnjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. riempirsi, colmarsi; gremirsi - nemogóč (-a -e) adj.
1. impossibile, impensabile, inconcepibile, inosabile; ekst. inverosimile; pog. pazzesco:
nemogoč podvig impresa inosabile
mat. nemogoča enačba equazione impossibile
2. pren. cattivo, incapace
3. pren. inadatto; pessimo; sconveniente:
nemogoč za življenje invivibile - nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
letalska nesreča sciagura aerea
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
elementarne nesreče calamità naturali
življenjske nesreče le traversie della vita
po nesreči inavvedutamente, per disavventura
po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
na nesrečo disgraziatamente
nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto - nìt (níti) f
1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
presti, sukati nit filare, torcere il filo
bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
zlate niti fili d'oro
2. pren. filo:
nit pogovora il filo del discorso
pren. Ariadnina nit filo di Arianna
pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
med. kirurška nit sutura, catgut
bot. prašnična nit filamento
tekst. nit iz grobe svile capitone
nit za bisere infilaperle
3. zool.
živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once - normálen (-lna -o) adj.
1. (naraven, pravilen) normale, regolare:
med. normalen utrip srca battito normale
normalne vremenske razmere condizioni normali del tempo
2. abituale, consueto, ordinario, solito, usuale
3. (miren, urejen) tranquillo, regolare:
življenje se vrača v normalni tir la vita torna alla normalità
4. (duševno uravnovešen) (mentalmente) sano, equilibrato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
normalna gradacija gradazione normale
šol. normalna šola scuola normale
normalni film pellicola a passo normale
kem. normalni heptan eptano normale
fiz. normalni kubični meter normalmetrocubo (Nm3)
fiz. normalni zračni tlak pressione atmosferica normale
mat. normalne premice rette normali (ortogonali, perpendicolari) - nótranji (-a -e) adj.
1. interno, interiore:
notranje plasti strati interiori
notranja oprema arredamento interno
2. (ki poteka znotraj države) interno:
notranje tržišče mercato interno
ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni
3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
notranje življenje vita interiore
4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. notranja energija energia interna
ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
med. notranja krvavitev emorragia interna
lit. notranja rima rima al mezzo
notranje dihanje respirazione interna
fiziol. notranje izločanje secrezione interna
notranje morje mare interiore
ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
mat. notranji kot angolo interno
lit. notranji monolog monologo interiore
anat. notranji organi organi interni
notranji zajedavec parassita interno
lingv. notranji predmet oggetto interiore
avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
anat. notranja nosna odprtina coana
grad. notranja obloga lambrì
zool. notranja ovojnica zarodka amnio
anat. notranja plast žile intima
navt. notranja prečka trinchettina
lit. notranja rima rimalmezzo
obl. notranja stran kožuha interno
notranja vrata bussola
polit. notranje zadeve interno, interni
anat. notranje uho labirinto
bot. notranji belkasti sloj albedine
arhit. notranji lok sottarco, intradosso
strojn. notranji navoj madrevite
notranji podplat tramezza
film. notranji posnetki interno, interni
notranji šiv basta - obviséti (-ím) perf. restare attaccato, rimanere appeso; pendere;
na licih mu je obvisel zadovoljen smehljaj sul viso si disegnò un sorriso di soddisfazione
pren. vprašanje je obviselo v zraku la domanda restò sospesa a mezz'aria
pren. njegovo življenje je obviselo na nitki la sua vita è appesa a un filo - očála (očál) n pl. occhiali; šalj. lanterne, vetrate:
nadeti, natakniti očala mettere gli occhiali
nositi, sneti očala portare, togliere gli occhiali
sončna, zaščitna očala occhiali da sole, protettivi
podvodna, smučarska očala occhiali subacquei, da neve
etui za očala custodia degli occhiali
okvir za očala montatura degli occhiali
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto rosa
brati še brez očal vederci ancora bene
teh. varilna očala occhiali da saldatore - odrékanje (-a) n ricusazione, rifiuto, rinuncia; abnegazione; privazione:
življenje, polno odrekanja vita piena di privazioni - oltár (-ja) m
1. rel., arhit. altare; ekst. mensa (dell'altare); knjiž. ara:
glavni, stranski oltar altare maggiore, altare laterale
baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar altare a baldacchino, barocco, gotico, a sportelli, dorato
2. pren. altare;
položiti življenje na oltar domovine sacrificare la vita sull'altare della patria
iti, stopiti pred oltar andare all'altare
doseči čast oltarja essere innalzato agli altari
povezanost prestola in oltarja il trono e l'altare - ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.
1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni
2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani
4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca - otròk (-ôka) m
1. bambino, bambina:
pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
posvojiti otroka adottare un bambino
lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare
2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
nezaželen otrok figlio indesiderato
nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
edini otrok figlio unico
otroci iz prvega zakona figli di primo letto
nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
izgubiti otroka abortire
odpraviti otroka abortire
3. pren. figlio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
saj nisi otrok non sei mica un bambino
ne bodi tak otrok non fare lo stupido
dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
pog. delati otroke fare figli
imeti otroka pri prsih allattare il bambino
odstaviti otroka svezzare il bambino
pričakovati otroka aspettare un bambino
biti velik otrok essere un ingenuo
pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
ubogi otrok! povera creatura!
večni otrok eterno fanciullo
čudežni otrok fanciullo, prodigio
bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
otrok navade consuetudinario
PREGOVORI:
veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero - ôvca (-e) f
1. zool. pecora (Ovis aries); ovce ovini (sing. -o) (Ovinae):
ovca bleja, beketa la pecora bela
čreda, trop ovac gregge, branco di pecore
pasti, striči ovce pascolare, tosare le pecore
krotek kot ovca docile come un agnello
zool. divja ovca muflone (Ovis musimon)
garjava ovca pecora rognosa
karakul ovca karakul
merino ovca pecora merino
vet. metljava ovca pecora infetta da distomatosi
2. pren. pecora; pavido:
vse življenje je bil ubogljiva ovca ha fatto sempre la pecora (docile)
razbežati se kot ovce scappare come le pecore
biti kakor ovce brez pastirja essere come le pecore prive del pastore
pren. črna, garjava ovca pecora nera
pejor. ovce pecorame - pàč adv.
1. poi, sì, probabilmente, proprio:
najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
pač res je è proprio vero
2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero
3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
tako je pač življenje così è la vita
4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi
5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro - pásji (-a -e) adj.
1. canino; di cane, di cani:
pasja zvestoba fedeltà canina
pasja razstava mostra di cani
pasja vprega tiro di cani
pasji povodec, pasja vrvica guinzaglio
pasje leglo cucciolata
2. pejor. (hudoben, zloben) cane, d'un cane:
pasji sin figlio d'un cane
3. pren. cane, da cani:
pasji svet mondo cane
pasje vreme tempaccio, tempo da cani
pasje življenje vita da cani
pasji mraz freddo cane
pasja vročina canicola, caldo tremendo
pasji dnevi (23. 7.—23. 8.) solleone, canicola
4. pren.
pasja figa nonnulla, inezia
(v adv. rabi) za to se eno pasjo figo brigam non me ne importa un accidente, un fico secco
to je pasjo figo vredno non vale un fico secco
(v medmetni rabi) pasja figa, pa tak izlet una gita schifosa
biti ves pasji essere di malumore, incattivito, inviperito; furbo (come il diavolo)
profesor je ves pasji il professore è severissimo
imeti pasjo srečo avere una fortuna sfacciata
pog. pasja radost salsicciotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. rumena pasja čebulica stellina dorata (Gagea lutea)
vet. pasja steklina rabbia canina, idrofobia
zool. pasja trakulja echinococco (Echinococcus granulosus)
bot. pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis)
pasja znamka piastrina
bot. pasji jezik lingua di cane, cinoglossa (Cynoglossum officinale)
bot. pasji peteršilj falso prezzemolo, cicuta minore (Aethusa cynapium)
pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
zool. pasji som canesca, galeo (Galeo canis)
bot. pasji trn marrucca, paliuro (Paliurus)
pasje zelišče ballerina, morella (Solanum nigrum) - podaríti (-ím) | podárjati (-am) perf., imperf. donare, regalare, elargire; offrire in dono, in regalo; fare dono di:
podariti za rojstni dan fare un regalo per il, di compleanno
pren. podariti otroka partorire
pren. podariti srce dare il cuore (a), innamorarsi (di)
pren. podariti zaupanje fidarsi di
pren. podariti življenje (obsojencu) graziare (il condannato)
pren. podariti življenje domovini cadere per la patria, sacrificare la propria vita sull'altare della patria