pasóven (-vna -o) adj. astr.
pasovni čas fuso orario
grad. pasovni temelj fascia di fondazione
Zadetki iskanja
- poléten (-tna -o) adj. (nanašajoč se na poletje) estivo:
poletne nevihte temporali estivi
poletna obleka abito estivo
šol. poletne počitnice vacanze estive
bot. poletna cipresa belvedere (Kochia scoparia)
poletna limona verdello
poletna planinska paša estivazione, alpeggio
poletni čas ora legale (estiva)
bot. poletni hrast rovere (Quercus robur)
bot. poletni koren orobanche (Orobanche)
bot. poletni jurček boleto, porcino (Boletus reticulatus)
gozd. poletni les durame estivo
meteor. poletni monsun monsone estivo
šol. poletni rok scrutinio (di esami) estivo
astr. poletni sončni obrat solstizio estivo
bot. poletni veliki zvonček campanellino (Leucoium aestivum) - póln (-a -o) adj.
1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro
2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale
3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto
4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento
5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole - popráviti (-im) | poprávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. riparare, (r)accomodare, aggiustare, racconciare; riattare, restaurare:
popraviti čevlje riparare le scarpe
popraviti hišo riattare la casa
popraviti cesto racconciare una strada
popraviti obleko accomodare un vestito
popraviti uro aggiustare l'orologio
popraviti krivico riparare un'ingiustizia
2. migliorare; correggere, rettificare, emendare; ripurgare, ripulire, ritoccare:
popraviti besedilo emendare, ripurgare il testo
popraviti risbo ritoccare il disegno
šport. popraviti čas, rekord migliorare i tempi, un record
navt. popraviti kurz correggere la rotta
popraviti videz guadagnare nell'aspetto, migliorare l'aspetto
B) popráviti se (-im se) | poprávljati se (-am se) perf., imperf., refl.
1. riaversi, rimettersi; ekst. (r)ingrassare:
bolnik se že popravlja il malato si sta rimettendo
2. ekst. migliorare; emendarsi, correggersi:
pijanec se težko popravi l'ubriaco si corregge difficilmente
C) popráviti si (-im si) perf., refl. rifarsi:
popraviti si okus rifarsi la bocca - posloválen (-lna -o) adj. di esercizio, di lavoro:
poslovalni čas orario (di lavoro) - pôsten (-tna -o) adj. di digiuno, di magro; rel. quaresimale:
postni čas avvento, quaresima
gastr. postna jed piatto di magro
postni kolač quaresimale
rel. postna pridiga quaresimale
rel. postni pridigar quaresimalista - potrátiti (-im) perf. spendere, scialacquare, dissipare, perdere, sprecare, sperperare, sciupare:
potratiti čas s klepetanjem perdere tempo con le chiacchiere - povozíti (-vózim) perf.
1. investire, travolgere:
povozil ga je avto è stato investito da un'auto
2. pren. vincere; abbattere; ekst. affaticare, sfiancare; pren.
človek, ki ga je povozil čas persona di idee, di vedute superate
življenje ga je povozilo non ha saputo affrontare le difficoltà della vita
šport. povoziti nasprotnike battere la squadra avversaria, stravincere - predpretékel (-kla -o) adj. lingv.
predpretekli čas piuccheperfetto, trapassato
predpretekli mesec, teden due mesi, due settimane fa; due mesi, due settimane prima - pregánjati (si) (-am (si))
A) imperf., imperf. (refl.)
1. perseguitare:
preganjati krivoverce perseguitare gli eretici
2. cacciare, scacciare, allontanare:
preganjati neprijetne misli, skrbi scacciare i pensieri spiacevoli, le preoccupazioni
preganjati spanec scacciare il sonno
preganjati prehlad curare il raffreddore
3. pren. perseguitare, tormentare, assillare, non dar pace:
preganja ga strah pred smrtjo è perseguitato, assillato dal terrore della morte
vse življenje ga preganja nesreča la fortuna lo perseguita tutta la vita
vest ga preganja gli rimorde la coscienza
4. (nadlegovati) seccare, scocciare, infastidire
5. cacciar via, scacciare
6. (loviti, goniti) cacciare, inseguire
7. jur. (sodno preganjati) procedere contro qcn. (per vie giudiziarie)
8. urgere, stringere; pren. ammazzare, ingannare:
čas (nas, vas, me ipd. )
preganja il tempo urge, stringe
vedno jo čas preganja ha sempre poco tempo (a disposizione)
pren. preganjati (si) dolgčas ammazzare il tempo, la noia; ingannare il tempo, la noia
pren. mačka preganjati smaltire la sbornia
B) pregánjati se (-am se) imperf. refl.
1. pren. (poditi se, divjati) rincorrersi; impazzare:
preganjati se za babnicami correre dietro alle donne, alle sottane
2. affaticarsi, affannarsi - pregnáti (-žênem)
A) perf.
1. esiliare; confinare; deportare; proscrivere, relegare; mettere al bando; confinare, mandare al confino:
pregnati v taborišče deportare nei campi di concentramento
2. (spoditi) cacciare, ricacciare; scacciare, dissipare:
pregnati oblake scacciare le nubi
pregnati okupatorja ricacciare l'invasore
pregnati skrbi scacciare le preoccupazioni
3. (prepoditi iz skrivališča) stanare, snidare; sloggiare
4. (z gonjenjem izmučiti) estenuare, abbattere, accasciare; pren.
pregnati dolgčas, pregnati (si) čas ammazzare il tempo, la noia
pren. pregnati koga iz srca dimenticare qcn.
B) pregnáti se (-žênem se) perf. refl. sfiancarsi, ammazzarsi (di lavoro) - prehitéti (-ím) | prehitévati (-am)
A) perf., imperf.
1. superare, sorpassare; šport. anticipare; doppiare; polit. scavalcare:
prehiteti vozilo v zavoju superare, sorpassare un veicolo in curva
prehiteti nasprotnika anticipare l'avversario, giocare d'anticipo sull'avversario
avt. prepovedano prehitevati divieto di sorpasso
2. precorrere:
dogodki, ki prehitevajo čas avvenimenti che precorrono i tempi
3. (narediti kaj prej) prevenire:
prehiteti koga z odgovorom prevenire la risposta di qcn.
4. (pojaviti se prej) raggiungere, sopraggiungere:
bal se je, da jih prehiti noč temeva che sopraggiungesse la notte
človek, ki ga je prehitel čas individuo superato
pri pisanju spominov ga je prehitela smrt non riuscì a finire di scrivere le memorie perché lo sopraggiunse la morte
šport. prehiteti koga za krog doppiare il corridore di un giro
B) prehitéti se (-ím se) | prehitévati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. correre troppo; raccontare in modo slegato, sconclusionato
2. (prenagliti se) agire con precipitazione
3. (slediti si zelo naglo) precipitare:
dogodki se prehitevajo gli eventi precipitano - premakljív (-a -o) adj.
1. spostabile, mobile, scorrevole:
premakljiv delovni čas orario di lavoro mobile, flessibile
2. redko agile - premákniti (-em) | premíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. spostare, muovere:
premakniti ni mogel ne rok ne nog non era capace di muovere né braccia né gambe
2. smuovere
3.
premakniti, premikati naprej, nazaj, v desno, v levo, ven tirare, spostare avanti, indietro, a destra, a sinistra, fuori
pren. premakniti pogajanja z mrtve točke disincagliare le trattative
pren. nobena prošnja ga ne premakne non lo smuove nessuna preghiera
ne premakniti pogleda s koga non distogliere lo sguardo da qcn.
premakniti datum sestanka spostare la data della riunione, rinviare la riunione a nuova data
šah. premakniti kralja muovere il re
človek je sposoben tudi gore premikati l'uomo è capace di smuovere le montagne
težko premikati kosti, pero muoversi, scrivere con difficoltà
grad. premikati z grezilne črte spiombare
B) premakníti se (-em se) | premíkati se (-am se) imperf., perf. refl.
1. spostarsi, percorrere:
vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov ogni giorno percorremmo alcuni chilometri
2. muoversi, andarsene, uscire:
več dni se ni premaknil od doma non è uscito di casa parecchi giorni
ne premakni se, če ti je življenje drago fermo, se hai cara la vita
3. cambiare, migliorare:
cela stoletja se ni nič premaknilo sono secoli che non è cambiato nulla
bolezen se nikamor ne premakne le condizioni del malato non migliorano
čas se ni nikamor premaknil il tempo non passava mai
zadeva se je premaknila (z mrtve točke) la pratica ha finalmente preso l'avvio
lingv. naglas se premika l'accento è libero - preskakováti (-újem) | preskočíti (-skóčim)
A) imperf., perf.
1. saltare, scavalcare (tudi pren.):
preskakovati jarke saltare i fossi
preskakovati z veje na vejo saltare di ramo in ramo
preskočiti oviro saltare un ostacolo
2. pren. saltare:
preskakovati z enega predmeta na drugega saltare di palo in frasca
preskakovati strani, vrstice saltare le pagine, le righe
preskočiti razred saltare una classe
preskakovati s pogledom z obraza na obraz passare in rassegna i volti
šport. skakalec je preskočil drugouvrščenega za pol metra il saltatore ha superato l'immediato concorrente di mezzo metro
preskočiti koga pri napredovanju superare qcn. nella promozione
država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas un paese balzato dall'Ottocento nell'era postmoderna
pren. preskočiti v nasprotni politični tabor passare nel campo degli avversari politici
pren. preskočiti k zmagujoči stranki saltare sul carro del vincitore
B) preskočíti se (-skóčim se) imperf., perf. refl. saltellare, saltare - prêsti (prêdem)
A) imperf.
1. tekst. filare:
presti svilo, volno filare la seta, la lana
2. tessere la ragnatela
3. pren. fare le fusa (gatto)
4. pren.
presti misel (premišljevati) meditare, rimuginare, fare piani
5. pren. macchinare, ordire, tramare
6. pren. raccontare:
presti pogovore conversare
7. pren.
huda, slaba, tanka, trda presti komu essere alle strette, non saper a che santo votarsi, trovarsi in cattive acque, trovarsi in un brutto guaio
zool. presti kokon imbozzolare
presti čas starsene con le mani in mano
presti dolgčas annoiarsi
presti niti človekove usode (Parke) tessere i fili della vita umana, presiedere al corso della vita umana
biti tako lačen, da pajki predejo po želodcu avere una fame da lupi
B) prêsti se (prêdem se) imperf. refl. diffondersi, scendere;
nikoli ne veš, kaj se prede v njem non si sa mai cosa abbia per la testa - pretékel (-kla -o) adj. passato:
lingv. pretekli čas tempo passato - priblížati (-am) | približeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. avvicinare, accostare; appressare
2. ekst. avvicinare:
ljudem približati moderno umetnost avvicinare al pubblico l'arte moderna
približevati pouk praktičnim potrebam avvicinare l'insegnamento ai bisogni pratici
storilnost približati evropskemu povprečju nella produttività avvicinarsi alla media europea
B) priblížati se (-am se) | priliževáti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. avvicinarsi, accostarsi, appressarsi, farsi accosto, farsi accanto:
približati se na streljaj avvicinarsi a un tiro di fucile
2. ekst. avvicinarsi, appressarsi, convergere:
približeval se je čas odhoda l'ora della partenza si avvicinava - pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.
1. acquistare, guadagnare; acquisire:
pridobivati čas acquistare tempo
pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama
2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale
3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori
4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione - prigánjati (-am) imperf.
1. incitare, sollecitare, spronare:
priganjati vole, konja incitare i buoi, spronare il cavallo
2. pren. incitare, spronare, spingere:
priganjati pri delu, študiju spronare a lavorare, a studiare
3. incalzare:
čas priganja il tempo incalza