Franja

Zadetki iskanja

  • pasóven (-vna -o) adj. astr.
    pasovni čas fuso orario
    grad. pasovni temelj fascia di fondazione
  • poléten (-tna -o) adj. (nanašajoč se na poletje) estivo:
    poletne nevihte temporali estivi
    poletna obleka abito estivo
    šol. poletne počitnice vacanze estive
    bot. poletna cipresa belvedere (Kochia scoparia)
    poletna limona verdello
    poletna planinska paša estivazione, alpeggio
    poletni čas ora legale (estiva)
    bot. poletni hrast rovere (Quercus robur)
    bot. poletni koren orobanche (Orobanche)
    bot. poletni jurček boleto, porcino (Boletus reticulatus)
    gozd. poletni les durame estivo
    meteor. poletni monsun monsone estivo
    šol. poletni rok scrutinio (di esami) estivo
    astr. poletni sončni obrat solstizio estivo
    bot. poletni veliki zvonček campanellino (Leucoium aestivum)
  • póln (-a -o) adj.

    1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
    nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
    trg poln ljudi una piazza gremita di gente
    poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
    ceste polne blata strade fangose, piene di fango
    polna puška fucile carico
    poln okus gusto pieno, corposo
    polni delovni čas orario a tempo pieno
    polno (zasedeno)
    vozilo vettura completa
    obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
    spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
    poln slovničnih napak sgrammaticato
    besede, polne groženj parole gravide di minaccia
    pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
    poln črvov verminoso, pieno di vermi
    poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
    poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
    poln krvi sanguigno, pieno di sangue
    poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
    poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
    poln pomislekov scettico
    poln skrbi affannoso
    poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
    poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
    polna zasedenost completo
    mat. polni kot angolo giro

    2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
    polna pokojnina pensione piena, integrale

    3. (popoln) pieno, completo; tutto:
    voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
    v polnem številu tutti
    napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
    v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
    v polni meri completamente, del tutto

    4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

    5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
    poln kljun beccata
    poln kozarec bicchiere (pieno)
    polna usta boccata
    polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
    poln predpasnik grembiule, grembialata
    polno naročje bracciata
    pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
    pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
    pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
    pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
    pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
    pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
    pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
    pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
    pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
    pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
    pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
    zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
    pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
    zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
    pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
    polna črta linea piena, non interrotta
    astr. polna luna luna piena, plenilunio
    avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
    les. polni meter metro cubo
    lit. polni stik rima
    polni penzion pensione completa
    bot. polni cvet fiore polipetalo
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • popráviti (-im) | poprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. riparare, (r)accomodare, aggiustare, racconciare; riattare, restaurare:
    popraviti čevlje riparare le scarpe
    popraviti hišo riattare la casa
    popraviti cesto racconciare una strada
    popraviti obleko accomodare un vestito
    popraviti uro aggiustare l'orologio
    popraviti krivico riparare un'ingiustizia

    2. migliorare; correggere, rettificare, emendare; ripurgare, ripulire, ritoccare:
    popraviti besedilo emendare, ripurgare il testo
    popraviti risbo ritoccare il disegno
    šport. popraviti čas, rekord migliorare i tempi, un record
    navt. popraviti kurz correggere la rotta
    popraviti videz guadagnare nell'aspetto, migliorare l'aspetto

    B) popráviti se (-im se) | poprávljati se (-am se) perf., imperf., refl.

    1. riaversi, rimettersi; ekst. (r)ingrassare:
    bolnik se že popravlja il malato si sta rimettendo

    2. ekst. migliorare; emendarsi, correggersi:
    pijanec se težko popravi l'ubriaco si corregge difficilmente

    C) popráviti si (-im si) perf., refl. rifarsi:
    popraviti si okus rifarsi la bocca
  • posloválen (-lna -o) adj. di esercizio, di lavoro:
    poslovalni čas orario (di lavoro)
  • pôsten (-tna -o) adj. di digiuno, di magro; rel. quaresimale:
    postni čas avvento, quaresima
    gastr. postna jed piatto di magro
    postni kolač quaresimale
    rel. postna pridiga quaresimale
    rel. postni pridigar quaresimalista
  • potrátiti (-im) perf. spendere, scialacquare, dissipare, perdere, sprecare, sperperare, sciupare:
    potratiti čas s klepetanjem perdere tempo con le chiacchiere
  • povozíti (-vózim) perf.

    1. investire, travolgere:
    povozil ga je avto è stato investito da un'auto

    2. pren. vincere; abbattere; ekst. affaticare, sfiancare; pren.
    človek, ki ga je povozil čas persona di idee, di vedute superate
    življenje ga je povozilo non ha saputo affrontare le difficoltà della vita
    šport. povoziti nasprotnike battere la squadra avversaria, stravincere
  • predpretékel (-kla -o) adj. lingv.
    predpretekli čas piuccheperfetto, trapassato
    predpretekli mesec, teden due mesi, due settimane fa; due mesi, due settimane prima
  • pregánjati (si) (-am (si))

    A) imperf., imperf. (refl.)

    1. perseguitare:
    preganjati krivoverce perseguitare gli eretici

    2. cacciare, scacciare, allontanare:
    preganjati neprijetne misli, skrbi scacciare i pensieri spiacevoli, le preoccupazioni
    preganjati spanec scacciare il sonno
    preganjati prehlad curare il raffreddore

    3. pren. perseguitare, tormentare, assillare, non dar pace:
    preganja ga strah pred smrtjo è perseguitato, assillato dal terrore della morte
    vse življenje ga preganja nesreča la fortuna lo perseguita tutta la vita
    vest ga preganja gli rimorde la coscienza

    4. (nadlegovati) seccare, scocciare, infastidire

    5. cacciar via, scacciare

    6. (loviti, goniti) cacciare, inseguire

    7. jur. (sodno preganjati) procedere contro qcn. (per vie giudiziarie)

    8. urgere, stringere; pren. ammazzare, ingannare:
    čas (nas, vas, me ipd. )
    preganja il tempo urge, stringe
    vedno jo čas preganja ha sempre poco tempo (a disposizione)
    pren. preganjati (si) dolgčas ammazzare il tempo, la noia; ingannare il tempo, la noia
    pren. mačka preganjati smaltire la sbornia

    B) pregánjati se (-am se) imperf. refl.

    1. pren. (poditi se, divjati) rincorrersi; impazzare:
    preganjati se za babnicami correre dietro alle donne, alle sottane

    2. affaticarsi, affannarsi
  • pregnáti (-žênem)

    A) perf.

    1. esiliare; confinare; deportare; proscrivere, relegare; mettere al bando; confinare, mandare al confino:
    pregnati v taborišče deportare nei campi di concentramento

    2. (spoditi) cacciare, ricacciare; scacciare, dissipare:
    pregnati oblake scacciare le nubi
    pregnati okupatorja ricacciare l'invasore
    pregnati skrbi scacciare le preoccupazioni

    3. (prepoditi iz skrivališča) stanare, snidare; sloggiare

    4. (z gonjenjem izmučiti) estenuare, abbattere, accasciare; pren.
    pregnati dolgčas, pregnati (si) čas ammazzare il tempo, la noia
    pren. pregnati koga iz srca dimenticare qcn.

    B) pregnáti se (-žênem se) perf. refl. sfiancarsi, ammazzarsi (di lavoro)
  • prehitéti (-ím) | prehitévati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. superare, sorpassare; šport. anticipare; doppiare; polit. scavalcare:
    prehiteti vozilo v zavoju superare, sorpassare un veicolo in curva
    prehiteti nasprotnika anticipare l'avversario, giocare d'anticipo sull'avversario
    avt. prepovedano prehitevati divieto di sorpasso

    2. precorrere:
    dogodki, ki prehitevajo čas avvenimenti che precorrono i tempi

    3. (narediti kaj prej) prevenire:
    prehiteti koga z odgovorom prevenire la risposta di qcn.

    4. (pojaviti se prej) raggiungere, sopraggiungere:
    bal se je, da jih prehiti noč temeva che sopraggiungesse la notte
    človek, ki ga je prehitel čas individuo superato
    pri pisanju spominov ga je prehitela smrt non riuscì a finire di scrivere le memorie perché lo sopraggiunse la morte
    šport. prehiteti koga za krog doppiare il corridore di un giro

    B) prehitéti se (-ím se) | prehitévati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. correre troppo; raccontare in modo slegato, sconclusionato

    2. (prenagliti se) agire con precipitazione

    3. (slediti si zelo naglo) precipitare:
    dogodki se prehitevajo gli eventi precipitano
  • premakljív (-a -o) adj.

    1. spostabile, mobile, scorrevole:
    premakljiv delovni čas orario di lavoro mobile, flessibile

    2. redko agile
  • premákniti (-em) | premíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. spostare, muovere:
    premakniti ni mogel ne rok ne nog non era capace di muovere né braccia né gambe

    2. smuovere

    3.
    premakniti, premikati naprej, nazaj, v desno, v levo, ven tirare, spostare avanti, indietro, a destra, a sinistra, fuori
    pren. premakniti pogajanja z mrtve točke disincagliare le trattative
    pren. nobena prošnja ga ne premakne non lo smuove nessuna preghiera
    ne premakniti pogleda s koga non distogliere lo sguardo da qcn.
    premakniti datum sestanka spostare la data della riunione, rinviare la riunione a nuova data
    šah. premakniti kralja muovere il re
    človek je sposoben tudi gore premikati l'uomo è capace di smuovere le montagne
    težko premikati kosti, pero muoversi, scrivere con difficoltà
    grad. premikati z grezilne črte spiombare

    B) premakníti se (-em se) | premíkati se (-am se) imperf., perf. refl.

    1. spostarsi, percorrere:
    vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov ogni giorno percorremmo alcuni chilometri

    2. muoversi, andarsene, uscire:
    več dni se ni premaknil od doma non è uscito di casa parecchi giorni
    ne premakni se, če ti je življenje drago fermo, se hai cara la vita

    3. cambiare, migliorare:
    cela stoletja se ni nič premaknilo sono secoli che non è cambiato nulla
    bolezen se nikamor ne premakne le condizioni del malato non migliorano
    čas se ni nikamor premaknil il tempo non passava mai
    zadeva se je premaknila (z mrtve točke) la pratica ha finalmente preso l'avvio
    lingv. naglas se premika l'accento è libero
  • preskakováti (-újem) | preskočíti (-skóčim)

    A) imperf., perf.

    1. saltare, scavalcare (tudi pren.):
    preskakovati jarke saltare i fossi
    preskakovati z veje na vejo saltare di ramo in ramo
    preskočiti oviro saltare un ostacolo

    2. pren. saltare:
    preskakovati z enega predmeta na drugega saltare di palo in frasca
    preskakovati strani, vrstice saltare le pagine, le righe
    preskočiti razred saltare una classe
    preskakovati s pogledom z obraza na obraz passare in rassegna i volti
    šport. skakalec je preskočil drugouvrščenega za pol metra il saltatore ha superato l'immediato concorrente di mezzo metro
    preskočiti koga pri napredovanju superare qcn. nella promozione
    država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas un paese balzato dall'Ottocento nell'era postmoderna
    pren. preskočiti v nasprotni politični tabor passare nel campo degli avversari politici
    pren. preskočiti k zmagujoči stranki saltare sul carro del vincitore

    B) preskočíti se (-skóčim se) imperf., perf. refl. saltellare, saltare
  • prêsti (prêdem)

    A) imperf.

    1. tekst. filare:
    presti svilo, volno filare la seta, la lana

    2. tessere la ragnatela

    3. pren. fare le fusa (gatto)

    4. pren.
    presti misel (premišljevati) meditare, rimuginare, fare piani

    5. pren. macchinare, ordire, tramare

    6. pren. raccontare:
    presti pogovore conversare

    7. pren.
    huda, slaba, tanka, trda presti komu essere alle strette, non saper a che santo votarsi, trovarsi in cattive acque, trovarsi in un brutto guaio
    zool. presti kokon imbozzolare
    presti čas starsene con le mani in mano
    presti dolgčas annoiarsi
    presti niti človekove usode (Parke) tessere i fili della vita umana, presiedere al corso della vita umana
    biti tako lačen, da pajki predejo po želodcu avere una fame da lupi

    B) prêsti se (prêdem se) imperf. refl. diffondersi, scendere;
    nikoli ne veš, kaj se prede v njem non si sa mai cosa abbia per la testa
  • pretékel (-kla -o) adj. passato:
    lingv. pretekli čas tempo passato
  • priblížati (-am) | približeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. avvicinare, accostare; appressare

    2. ekst. avvicinare:
    ljudem približati moderno umetnost avvicinare al pubblico l'arte moderna
    približevati pouk praktičnim potrebam avvicinare l'insegnamento ai bisogni pratici
    storilnost približati evropskemu povprečju nella produttività avvicinarsi alla media europea

    B) priblížati se (-am se) | priliževáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. avvicinarsi, accostarsi, appressarsi, farsi accosto, farsi accanto:
    približati se na streljaj avvicinarsi a un tiro di fucile

    2. ekst. avvicinarsi, appressarsi, convergere:
    približeval se je čas odhoda l'ora della partenza si avvicinava
  • pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.

    1. acquistare, guadagnare; acquisire:
    pridobivati čas acquistare tempo
    pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
    pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama

    2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
    pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
    pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
    pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
    pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale

    3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
    pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
    šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori

    4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
    če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
    učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione
  • prigánjati (-am) imperf.

    1. incitare, sollecitare, spronare:
    priganjati vole, konja incitare i buoi, spronare il cavallo

    2. pren. incitare, spronare, spingere:
    priganjati pri delu, študiju spronare a lavorare, a studiare

    3. incalzare:
    čas priganja il tempo incalza