vžgáti1 (vžgèm) | vžígati (-am)
A) perf., imperf.
1. accendere (tudi ekst.):
vžgati z vžigalicami accendere con i fiammiferi
avt. vžgati motor accendere il motore
2. accendere, suscitare:
vžgati v kom jezo, ljubezen accendere in qcn. ira, amore
3. pren. infiammare, entusiasmare:
kot govornik zna vžgati è un oratore capace di infiammare
godci vžigajo koračnice la banda suona delle marce
lepotica mu vžiga kri la bella fanciulla lo infiamma di passione
pren. take zvijače pri meni ne vžgejo certi trucchi con me non fanno colpo
B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
suha slama se hitro vžge la paglia secca prende fuoco presto
2. pren. accendersi, avvampare; divampare:
vžgati se v strasti avvampare di passione
v srcu se vžge sovraštvo nel cuore divampa l'odio
Zadetki iskanja
- z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)
I. (z rodilnikom)
1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica
2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre
3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili
4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne
2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti
3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia
4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini
5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda
6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso
7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici - za2 prep.
I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno
II. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello
2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor
3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio
4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone
5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce
6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico
7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza
8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.
9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare
10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto
11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie
12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni
13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo
14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo
15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori
16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo
III. (z orodnikom)
1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola
2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità
3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato
4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio
5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore
6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza
7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno
8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina - zabávljati (-am) imperf. criticare; brontolare; lamentarsi; prendersela (con):
saj ne zna drugega, kot zabavljati è buono solo a criticare
zabavljati čez politiko prendersela con la politica - zadolžèn (-êna -o) adj.
1. indebitato:
zadolžen je do vratu è indebitato fino al collo
2. incaricato, responsabile:
zadolžen je za izdelavo načrta è incaricato della elaborazione del progetto
kot član posebne komisije je poslanec zadolžen za obrambna vprašanja in veste di membro dell'apposita commissione, il parlamentare è responsabile di questioni attinenti alla difesa - zagnán (-a -o) adj.
1. avviato:
stroj še ni zagnan la macchina non è ancora avviata
2. gettato:
palica, zagnana v kot il bastone gettato in un angolo
3. pren. (vnet) zelante, bravo, solerte - zagomazéti (-ím) perf.
1. formicolare; brulicare:
ob strelu je na trgu zagomazelo kot v mravljišču allo sparo, la piazza brulicò come un formicaio
2. informicolirsi, provare formicolii; avere la pelle d'oca:
impers. od groze mu je zagomazelo po vsem telesu dal terrore gli venne la pelle d'oca su tutto il corpo - zájec (-jca) m
1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
lov na zajce caccia alla lepre
slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
teči kot zajec correre come una lepre
gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre
2. pejor. coniglio:
prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo
3. cavastivali, tirastivali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus) - zakadíti (-ím)
A) perf.
1. riempire di fumo
2. cominciare a fumare
3. fumare
4. spendere in sigarette (e sim.)
5. star. scaraventare, scagliare:
zakaditi knjige v kot scaraventare i libri in un angolo
B) zakadíti se (-ím se) perf. refl.
1. mandare fumo
2. riempirsi di fumo
3. sollevarsi (di fumo, polvere):
iz obleke se je zakadil prah dal vestito si sollevò una nuvola di polvere
4. pren. (zdirjati) slanciarsi, precipitarsi:
zakaditi se proti izhodu precipitarsi verso l'uscita
5. pren. attaccare, dare addosso:
zakaditi se v nasprotnika dare addosso all'avversario - zamísliti si (-im si) | zamíšljati si (-am si)
A) perf., imperf. refl.
1. concepire, immaginare:
stvar poteka drugače, kot so si jo zamislili la cosa procede diversamente da come era stata concepita
2. immaginare, immaginarsi:
zamislimo si črto med dvema točkama si immagini una retta tra due punti
B) zamísliti se (-im se) | zamíšljati se (-am se) perf., imperf. refl. essere assorti in pensieri (abs.);
zamislil se je nad njihovo trditvijo le loro affermazioni lo facevano pensare
nad dejstvom bi se morali zamisliti il fatto ci dovrebbe preoccupare, merita seria considerazione - zamórec (-rca) | -ka (-e) m, f pejor. (črnec, črnka) negro (-a), moro (-a):
delati kot zamorec lavorare come un negro
imeti koga za zamorca avere il proprio negro - zanalášč adv. apposta, a bella posta, espressamente:
kaj narediti zanalašč fare qcs. apposta
ta ženska je zate kot zanalašč una donna che fa proprio per te - zaplésati (-pléšem) perf.
1. mettersi a ballare; ballare
2. girare, volteggiare:
metulj je zaplesal nad travnikom sul prato volteggiò una farfalla
3. sobbalzare, sussultare:
udaril je po mizi, da so kozarci zaplesali con un pugno sul tavolo fece sobbalzare i bicchieri
4. pren. soffiare impetuoso, imperversare (di uragano)
5. scontrarsi, vedersela con qcn.:
če jo boš še pretepal, bova midva zaplesala non toccarla, se no te la dovrai vedere con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
črke, številke so mu zaplesale pred očmi le lettere, i numeri gli ballavano davanti agli occhi
pogled mu je zaplesal po dvorani il suo sguardo vagò per la sala
zdelo se mu je, kot da je vsa soba zaplesala okoli njega gli sembrò che tutta la stanza gli girasse intorno - zaposlíti (-ím) | zaposlováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. allogare, assumere, impiegare:
zaposliti koga kot vratarja allogare qcn. come portiere
zaposliti tajnico assumere una segretaria
2. (narediti, delati, da kdo kaj dela) occupare:
zaposliti otroka z branjem occupare il bambino con la lettura
3. (postati predmet dejavnosti) assorbire:
študij ga popolnoma zaposluje lo studio lo assorbe completamente
B) zaposlíti se (-ím se) | zaposlováti se (-újem se) perf., imperf. refl. sistemarsi, trovare una sistemazione, impiegarsi:
zaposliti se na banki impiegarsi in (una) banca - zardéti (-ím) | zardévati (-am) perf. imperf. arrossire, farsi rosso, avvampare, trascolorare:
zardeti od jeze, napora, sramu arrossire di rabbia, dallo sforzo, di vergogna
zardeti do las, do ušes arrossire fino alla punta dei capelli
zardevati kot mak, kot kuhan rak diventar di fuoco, diventar rosso come un gambero, come un tacchino, un peperone - zbít (-a -o) adj.
1. inchiodato; battuto:
pod iz zbite zemlje pavimento di terra battuta
2. sfinito, spossato:
pog. zbit kot turška fana stanco morto, completamente sfinito - zbóksati (-am) perf. pog. picchiare, battere (coi pugni):
zboksati nasprotnika v kot costringere l'avversario nell'angolo - zdràv (zdráva -o) adj.
1. sano:
zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
zdravi klicenosec portatore sano
2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
zdrava vzgoja sana educazione
zdrav razum buon senso
3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre
4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
zdravo sadje frutta sana, schietta
zdravo zidovje muri solidi
5. (kot pozdrav ob slovesu)
ostani zdrav! salve!; stammi bene!
pa zdravi bodite! stateci bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano - zdráviti (-im)
A) imperf. curare; trattare (medicalmente); guarire; medicare:
zdraviti bolnike curare i malati
otroka zdraviti z antibiotiki curare il bambino con antibiotici
zdraviti rano curare, medicare la ferita
pren. zdraviti mačka riprendersi dalla sbornia
pren. zdraviti vojne rane curare, eliminare le ferite inferte dalla guerra
bolje je preprečevati kot zdraviti prevenire è meglio che curare
B) zdráviti se (-im se) imperf. refl. curarsi; essere in cura:
zdraviti se v bolnišnici essere in cura all'ospedale
zdraviti se s čajem, z dieto, z oblogami curarsi con tisane, con una dieta, con impacchi - zdrávo inter. salve; ciao:
zdravo, fantje! salve, ragazzi!
pren. to moraš narediti ali pa zdravo fallo o vattene
tako bo, kot pravim, pa zdravo sarà così come dico, punto e basta!
oditi, ne da bi rekel zdravo andarsene senza salutare